Forum
u199826
u199826
Živijo. Odločila sem se, da se bom preizkusila v nečem novem in sicer v pisanju bloga. Ta blog bo poln mojih misli, čustev, občutkov in filozofiranja Noter bom vključila nekatere od dogodkov v mojem življenju, ki so me navdihnili, dali energijo za naprej ali pa le razvedrili. Seveda v življenju ni vse dobro in velikokrat smo razočarani. Tudi jaz nisem tista, ki ima srečo v življenju. Pravzaprav je ravno obratno. Zato se lahko zgodi, da nekateri od delov bloga ne bodo ravno vesele narave.
Prijetno branje! Preden začnem pa še tole. Na spodnji povezavi je stran mojega bloga in tudi tam ga lahko spremljate večinoma bodo prispevki isti, a bo nekaj dodatkov. Ta stran se mi tudi zdi plus, saj je večja preglednost in takoj najdete tisto, kar vas najbolj zanima. Je še v delu, tako, da se lahko zgodi, da bo kar nekaj sprememb s celotno ureditvijo. Za zdaj so narejene le ključne stvari. Teme pisanja bloga bom objavila na koncu vsakega prispevka, če pa imate kakšno dobro idejo jo le napišite.
http://perwolapihpuff.wix.com/myblog
Prepovedano je oglaševanje ali kakršno koli smetenje po blogu. Vesela bom tako kritik kot pohval. Pa začnimo!

****************************************************************************************************************************







Najprej nekaj malega o meni. Ne bom vam povedala svojega imena, priimka, šole, niti tega kje živim. Zdijo se mi čisto nepotrebni podatki. Lahko živite brez njih. Niso pomembni. Ne opišejo kakšen je človek. So samo besede, ki nas označujejo. Besede s katerimi zapolnjujejo naše dokumente. Kot bi naj ožigosali. Danes se bom posvetila predvsem mojemu najljubšemu hobiju, zaradi katerega pravzaprav pišem ta blog. Aktivno sem začela pisati po neki zgodbici o Robin Hoodu, ki smo jo morali napisati v šestem razredu. Žal je zdaj tudi po dolgem brskanju po zvezku nisem mogla najti. Možno, da sem jo pisala na list. Učiteljica je bila nad njo navdušena. Ni je mogla prehvaliti. Lahko bi rekla, da me je ona nekako navdihnila za pisanje. Ob tem hobiju se sprostim in dam iz sebe vse kar me mori. Pomiri me. Me povleče v čisto drug svet, ki ga lahko oblikujem kakor želim. V tem svetu so lahko samo princeske, že drugič pa le zli demoni ali kri, ki se počasi suši na telesih umrlih ljudi.
Vedno sem videla stvari, ki jih drugi niso. Verjela, da obstaja nekaj več. Kot ko sediš na premikajoči se gugalnici in veter ti mrši lase. Ne zavedaš se da tam nisi le ti, veter in gugalnica. Ne zavedaš se, da je na drugem koncu sveta še Amerika. Da živiš v ogromnem svetu. Da ogromen svet lebdi v galaksiji in da je ta v prostranem vesolju. Nihče ne ve, ali smo v tem vesolju res sami. Dvomim, da smo. A kljub temu, si lahko vsak po svoje zamišlja druga bitja, ki naj bi živela tam. Domišljija nima meja.
Poleg pisanja obožujem tudi branje. Ampak to me nekako izmuči. Ob branju se počutim, kot bi bila jaz tista glavna oseba. Kot bi jaz trpela in koga izgubila. To se mi zgodi le v primeru, če me zgodba zelo privlači. Najbolj ljubim knjige v katerih se ne konča vse dobro. Tudi tiste, v katerih glavni junak umre. S tem je zgodba vsaj malo realna. Nimamo vedno sreče ostati živi. Zdi se mi, da imajo take sreče liki v knjigah enostavno preveč.

**********************************************************************************

Za danes sem zaključila, ker me že kliče skodelica čaja. Prehlajena sem, kot večina ljudi v tem
času. Hvala vam za vse komentarje in veliko bi mi pomenilo če bi napisali vsaj stavek ali dva. Če mi bo uspelo, boste kmalu lahko komentirali tudi na moji strani.

O čem naj pišem naslednjič?
- o najboljšemu prijatelju
- o svojih strahovih
- o nenavadnih sanjah
- o glasbi (naj izvajalcih itd.)
- o tvoj predlog, ki ga bom morda upoštevala
14. september 2015
next ful zanimiu
14. september 2015
oo ful lepo pišeš to bo sigurno fajn brat
next :3
naslednjič piši o glasbi, o svojih najljubših izvajalcih če boš hotla
14. september 2015
Ful dobro! Hitro neext pisi pa o svojih strahovih.
14. september 2015
next
14. september 2015
si nora itaq da bom brala!!
že z prvimi besedami si me pritegnila!!

next!!
15. september 2015
u199826
u199826
Hvala za vse komentarje <3 bila sem ganjena, ko sem jih brala odločila sem se, da bom danes pisala o svojih strahovih, naslednjič pa o glasbi. Za glasbo bi se enostavno preveč razpisala, za kar pa trenutno nimam dovolj časa saj me v sobi nestrpno pričakuje snov o hidrostatičnem tlaku. Veliko raje bi pisala, a ne moremo imeti vsega.

**********************************************************************************






Strah. Strah je čustva, ki nas spremlja celotno življenje. Ob njem se počutimo ogrožene, živčne in seveda prestrašene. Strah ljudje pogosto jemljejo le za negativno čustvo, kar pa seveda ni res. Je to tudi pozitivno. Brez njega ne bi mogli preživeti. Ne bi se mogli odzvati na določeno situacijo, nevarnost ali dražljaj. Različne osebe se različno spopadajo s strahom. Nekateri bežijo. Hočejo se skriti pred njim. Ampak strah jih vedno najde. Ni mu mogoče ubežati. Drugi se nanj le odzovejo. Spet naslednji pa se z njim bojujejo. Ga skušajo premagati, stisniti v kot. Kaj velja za vas? Jaz se definitivno borim z njim.

Strah jemljem kot zelo pozitivno čustvo. Da nam voljo za uresničitev svojih ciljev. Pomaga nam, da nekaj opravim kot se spodobi. Ugotovila sem tudi, da nekateri strah mešajo s živčnostjo. Prejšnje leto me je učiteljica angleščine poklicala pred tablo in me vprašala besedišče ter nekaj časov. Vse sem vedela. A bila sem preveč živčna zato sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se sploh spomnila, kaj bi morala povedati. Končno sem se usedla na svoje preljubo mesto v drugi klopi. Na tistem stolu sem se počutila več ali manj domače. Vprašala me je zakaj sem bila prestrašena. Odgovorila sem ji: »I wasn't scared. I was nervous.«

Čez življenje nas spremlja ogromno strahov. Večine se sploh ne zavedamo. Borimo se z njimi, jih premagamo in jih tako prebolimo ali pa le za čas potlačimo. Nekateri od strahov se nam zdijo smešni. Na primer, da se kdo boji kisle kumarice ali pa slabo začinjene tatarske omake. A to še ne pomeni, da so nepomembni. Vsi so pomembni, če so še tako majhni in ''neumni''.

Redko me je strah. V nerodnih situacijah vedno ohranim mirno kri. Približno pred enim mesecem se je zgodilo, da smo z družino odšli na izlet in je oči izgubil ključe avta. Iskali smo jih povsod. Mama je paničarila, imela je čisto prestrašen pogled. Bila je tako raztresena. Videlo se ji je v očeh. Enako se je zgodilo z očetom. Vedno ko je živčen hodi gor in dol ali pa se čudno prestavlja na mestu. Moja sestra je bila še dovolj mirna. No, saj otroku avto ne pomeni preveč. Jaz sem le iskala ključe. Moje srce je bilo enakomerno. Počasi. Zakaj so bili tako živčni? Tudi meni ni bilo vseeno, če bi izgubili kar nekaj tisoč evrov vreden avto, ampak sem bila še vedno mirna. Na koncu se je izkazalo da je imel oči ključe v žepu.

Spomnim se strahu, ko sem hodila v vrtec. Takrat sem bila stara komaj štiri leta. Vsako jutro, ko me je mama pustila tam sem se usedla ob okno in jo opazovala kako odhaja. Kako obris njenega modrega citroena izginja v gosti jutranji megli. Ne vem česa točno me je bilo strah. Mogoče tega, da bi pozabila name in me pustila tu? Ali pa me je le skrbelo zanjo.

Od tistega naprej se ne spomnim kakšnih trajnih strahov, ki bi jih imela. Vsi so trajali le tisti trenutek, ki me je spravil iz tira. Najbolj čudno se mi zdi, ker sem presenetljivo mirna. Ko me je po mojem mestu zasledoval pedofil nisem bila prestrašena. Niti malo. Samo hodila sem normalno, nisem se ozirala nazaj, da ne bi privlekla še dodatne pozornosti. Odpeljala sem ga po najdaljši poti, da slučajno ne bi vedel kje živim. V neki ulici sem se mu izmuznila.
Česa se bojim zdaj? Zagotovo ne višine, pajkov (ki so mimogrede prav ljubki) teme ali pošasti, ki name preži pod posteljo. Bojim se tega, da bi na kakršen koli način izgubila osebi, ki mi pomenita največ. Najboljšo prijateljico in… nekega fanta. Tega fanta sem že nekako izgubila. A to je popolnoma druga zgodba. Strah me je, da bi se jima kaj zgodilo. Karkoli. Da bi bila poškodovana. Prizadeta. Nočem tega. Vedno ju hočem zavarovati. Pomenita mi vse. To je moj največji strah.

**********************************************************************************

Če bi radi lahko poveste česa je vas najbolj strah. A prosim ne razpišite se preveč, saj veste, to je moj blog ne vaš. Hvaležna bom vseh komentarjev. Predlogi za pisanje ostanejo isti, razen če imate posebno željo, ki jo bom če bo izvirna izpolnila. Prosim, vsi ki komentirate napišite o čem naj pišem naslednjič. Če bodo glasovi ponovno izenačeni bom pisala kar o glasbi.
Hvala vam, ker berete.
16. september 2015
mam podbn strah kot ti..
next!!
16. september 2015
next
16. september 2015
u192373
u192373
(Ne bom govorila o mojem strahu, ker bi se preveč razpisala )

Všeč si mi Končno sem našla še nekoga, ki piše in pišeš res DOBRO in če JAZ rečem, da je dobro, potem je!

Boš mogoče pisala še kakšno zgodbico tukaj? Samo zanima, ker vidim, da imaš res talent ^^

Next!
16. september 2015
next top blog
16. september 2015
Next, super pises *_____*
16. september 2015
Nova bralka
Super pises
16. september 2015
Next, piši o glasbi(:
18. september 2015
next+ nova bralka
18. september 2015
next in moram ti povedat da si ena od redkih ljudi na tem portalu ki dejansko znajo pisat. In to zelo dobro. Čestitke.
18. september 2015
u192373
u192373
(P.S. jz znam tud pisat, če iščete ljudi k znajo pisat. Sorry, moram se mal promovirat Dun kill meh.)
18. september 2015
u199826
u199826
next pride konec tedna, ker imam ogromno dela za šolo in za nadaljevanje enostavno ne najdem časa :/ hvala vsem, ki berete
21. september 2015
Vzemi si cas heheh
21. september 2015
omg ugotovila sm da sm prebrala pa da nism next napisala o.o
NEEEEEEEEEXT <3
21. september 2015
next!!
21. september 2015
neeeeeeeect
24. september 2015
u172703
u172703
Neext
24. september 2015
u199826
u199826
Hvala za vse komentarje Se opravičujem, ker je tako dolgo trajalo, ampak nisem imela skoraj nič časa zaradi šole, ko pa sem ga našla se mi preprosto ni ljubilo. Torej danes bom pisala o glasbi.
*********************************************************************************





Glasba ima za vsakogar drugačen pomen. Nekateri se ob njej sprostijo, nekaterim je poslušanje glasbe v veselje. Drugim daje navdih, vliva pogum, pove, da obstaja možnost, da je nekaj mogoče. Spet tretje pomiri in jim da vedeti, da življenje ni tako črno, kot si včasih mislimo. Kaj velja za vas? Zame vse od neštetega. Zadnje čase imam precej ''mračne'' dni. Ne moram razmišljati, vse se mi zdi bedno, v šoli ne morem slediti. Edino kar me nekako povleče iz tega, po domače rečeno sranja je prav glasba in velikokrat tudi pisanje.
O glasbi vsak razmišlja drugače. Vsakemu pomeni nekaj drugega. A glede glasbe nas povezuje ena misel… brez nje ne moremo živeti.
Vsak sčasoma odkrije svoj okus. Meni se je to zgodilo šele pred enim letom. Od takrat sem se čisto spremenila. Nikoli nisem marala popularne glasbe kot sta na primer pop in balkan. Zdela se mi je dolgočasna. Taka, kot da vanjo ne bi vložili nič truda. Kot, da njeni izvajalci vanjo ne bi prelili svojih čustev in misli. Danes pop glasbi pravim glasba brez duše. Seveda vsi ne mislijo tako. Imamo drugačne okuse.
Nek dan sem brskala po You Tubu in našla bend, ki se je imenoval 5 seconds of summer. Pričakovala sem, da bo spet kakšen boyband, katerega oboževalke delajo strašansko velike neumnosti, da bi prišle do teh fantov. Kliknila sem na njihovo pesem She looks so perfect samo zato, da bi se lahko norčevala iz nje. Potem pa presenečenje. Bila mi je všeč.
Tako se je začelo. Po tisti pesmi sem odkrivala nove bende in se začela navduševati nad rokom. Najbolj so mi bili všeč bendi iz 80ih in 90ih. Začela sem igrati kitaro. Postala dobesedno nora na usnjene jakne. Takšna sem še zdaj. Kako te glasba lahko spremeni.
***
Bendov, ki jih poslušam je ogromno. Sploh ne vem, če znam našteti vse. A vseeno jih je nekaj, ki definitivno spadajo na vrh moje lestvice. Čisto na vrhu, tako visoko, da se jih komaj vidi stojijo Guns n Roses.
Ta glasbena skupina (hard rock) je nastala pred tridesetimi leti, leta 1985 in sicer v Los Angelesu. Njihova izvirna zasedba je bila Axl Rose (vokalist), Duff McKagan (bas), Steven Adler (bobni), Izzy Stradlin (ritem kitara) in zadnji ter meni najljubši, Slash- Saul Hudson (kitara). Ne bom tratila besed o njihovih albumih, nastopih, dosežkih. To vse si lahko preberete na Wikipedii. Raje se bom posvetila temu, zakaj mi je ta skupina sploh všeč. Privlači me njihova energija. Vsak njihov ''komad'' ima drugačno zgodbo. Včasih so divji, včasih jezni, spet drugič pa presenetljivo mirni. Tako so nekako primerni za vsako priložnost. Ko si žalosten, miren, zaspan si boš zavrtel njihovo pesem November Rain. Naslednjič, ko si poln energije si zavrtiš Welcome To The Jungle. Ravno to mi je najbolj všeč- da se ne držijo le enega stila ustvarjanja komadov, temveč poskusijo še kaj novega.








Skupini Guns N Roses sledi alternativna rock in grunge skupina Nirvana. Tudi ta bend je ameriški. S svojim hitom Smells Like Teen Spirit so podirali mnoge rekorde. Njihova zasedba: Kurt Cobain (vokal, kitara), Krit Novoselic (bas kitara), Dave Grohl (bobni). Seveda so imeli še nekaj vmesnih članov katerih pa je preveč in gotovo vseh sploh ne poznam Pri njih se je vse začelo tako, da sta si Kurt in Krist prizadevala ustanoviti punk bend. Skupina je imela veliko težav z iskanjem primernega bobnarja. Končno so ga našli. Bend je počasi uspeval, pridobivali so veliko več poslušalcev. Nato pa je Kurt začel jemati droge. Kokain, heroin… Njegovo psihično stanje se je iz dneva v dan slabšalo. Ubil se je. Njegovo truplo so našli 8. aprila 1994.
V njihovi glasbi so mi všeč predvsem vsi občutki jeze, obupa, nemoči in žalosti, ki jih izlijejo v pesem. Nirvano poslušam vedno, ko sem osamljena, žalostna in podobno. Ob veselih trenutkih nikakor ne gre. Njihova glasba res za vsakogar pomeni nekaj drugega. Zavita je v skrivnost. Najbolj se mi zdi zanimiva njena mračnost. S tem bendom bom za danes zaključila, morda bom čez nekaj nadaljevanj bloga ponovno pisala o njej in omenila še druge izvajalce, bende, ki so mi všeč.






********************************************************************************
Kako se vam zdi? Next?
Predlogi za pisanje:
-najboljši prijatelj
- filmi
- knjige
- nenavadne sanje
- tvoj predlog
27. september 2015
u172703
u172703
Next + filmi
27. september 2015
ful dobr next
knjige obvezno
27. september 2015
Neeee *0*
27. september 2015
next, filmi(:
27. september 2015
u192373
u192373
Next
27. september 2015
Next, knjige.
27. september 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg