Forum
Heej. Pisala bom zgodbico. Za to zgodbico ne potrebujem nextov in nič. Mislim, no vesela bi jih bila,seveda. Ampak to zgodbo bom pisala zase. Tako za zabavo,sprostitev...

Nedelja, 5.6.2001
"Oh,ne,ne. Ne. Ne more biti. A je že nedelja? Ojoj."
"No,no, Monica, ne nergaj. Za soboto pride nedelja."
"Oh,joooj,pa saj veem to! saj sem že v 3. letniku sredne šole,mama!"
"Ja,ljubica. Vem. Naj uganem. Slabe volje si, ker je jutri že ponedeljek in šola,ne?"
"Ma jaaa!"
Sem Monica Lynnete Spears. Kot Britney Spears, haha. Ne,ne,saj se šalim. Hodim v 3.letnik sredne šole in sem stara 17 let.
Imam dolge rdeče-na konicah blond lase, ter piercing na jeziku. obužujem ga! Ljubim ga!
Ampak moja mama se ne strinja z mano. Kadar se skregava mi zagrozi,da mi bo ga dala odstraniti.
Očeta nimam. Umrl je, ko sem se rodila. Menda je šel na službeno potovanje v Južno Ameriko, a se potem ni vrnil.
Zato živim v Londuno z mojo mamo Angelo, njenim partnerjem Chrisom, in z njegovima hčerkama
Clarise in Clare.
Saj se še kar razumemo,ampak problem je v tem,da sta tako prevzetni in samozavestni.
Imata same petice,medtem ko jaz dobivam dvojke in trojke. Oh,no,predvčeraj sem sicer
dobila cvek.
Ahaa, pozabila sem. Pišem svoj blog. Na internetu ga sproti objavlam, in tako z mamo prejemava denar, ker jaz precej rada pomagam, naboljše pa je,da uspešno!
No,to je v glavnem vse o meni.

Ni treba nextov,če pa,pa enega
18. januar 2014
nadaljujem;3

Ponedeljek, 6.6.2002
'Dragi blog. Saj menda veš,da-
"Oh monica! Morala bi že iti v šolo. Daj mi sem tale osnutek za blog. Tri tedne ga neboš smela uporabljati!"
"Zato ker sem zamudila šolo?"
"Prešpricala misliš."
"Oh,ja. Saj res, MAMA."
"Monica, moreš hoditi v šolo da se kaj naučiš"
Sta zapeli Clarisa in Clare z angelskim glasom.
"Oh dovolj vaju imam!" Sem zavpila, stopila
do Clare, in ji primazala klofuto.
"Monica! Kako si drzneš! Clare, si v redu?"
"Oprosti,mama,ampak res je! Dovolj ju imam! Tako popolni sta!"
"A te to moti, Mon?"
"Ja, clarisa. Moti me takoo, kot to, da me kdo pokliče Mon!"
Sem zarenčala in se zaklenila v sobo.
Čez par minut je na vrata potrkala mama.
"Monica! Prosim te,da takoj odpreš!"
"Ne. ne in ne!"
"Hčerka moja zlata,prosim pridi ven!"
"Ne boš me nahecala!"
"Pa saj te noočem noo!"
"Okej,prav."
Delala sem se, da odklepam ključavnico.
"Oki. Odprto je."
"Aaaaw!"
"Hahaha. Mene ne boš dobila na finto."
"Monica! Kaj je s tabo? Spremenila si se v pošast."
In je odbežala.
"Nisem pošast!" Sem kljubovalno zašepetala.
Ampak mogoče ima prav.
Zadnje dneve me res vse razjezi. In to po nepotrebnem. Nevem,zakaj sem prešpricala šolo, nevem. Nevem zakaj sem oklufutala Clare.
Preprosto nevem,no.
Kot bi nekakšna sila v meni prevladala nad mano.
"Ja,haha,pa še kako imaš prav."
Je zašepetal neznani glas.
"Kaj? Kdo si? KJE si?"
Sem vprašala in se ozrla po sobi. Prazna.
"Monica."
Zdaj sem začela kričati. Videla sem rdeči se vrtinec,ki se mi je približeval, me piovlekel v sebe. prišla sem v drug svet. Svet prikazni.
Okoli so hodili zombiji, v krstah so ležale Drakule. Ko sem se pogledala v ogledalo,
sem za sabo videla Bloody Mary.
Nato se je pred mano pokazala deklica z dolgimi črnimi lasmi in v beli obleki,
v roki pa je držala medvedka. Drugače pa je bila cela krvava.
"Živjo," se mi je predstavila.
"Jaz sem Simara." ponudila mi je roko, in ko sem se stegnila,
sem videla,da sem se tudi sama spremenila v zombija.
A naslednji trenutek je podoba zombija začela izginjati. Spet sem bila jaz,Monica lynnete Spears.
Ko sem se vrnila v svoje telo, je Simara prebledela in zaklicala;
"Tukaj je človek! Tukaj je človek! Uničimo ga!"
Že naslednji trenutek so se vsi zombiji, Drakule in Bloody Mary ter Simara zbrali pred
mano. Pokazali so ostre, umazane in krvave zobe ter šli proti meni.
"Saj me ne boste požrli,kajne?"
"Ja,ljubica, Seveda te bomo požrli. Vi ljudje ne sodite v naš svet."
Je dejala Simara.
približevali so se približevali in približevali...
"Aaaaaa!"
Ko sem se zbudila, sem bila v svoji sobi v postelji, ura pa je kazala natanko polnoč.
Oh,samo sanje so bile.
Ko sem se hotela uleči nazaj, je skozi okno priletel listek,na katerem je pisalo:
'niso bile sanje, bilo je opozorilo. Simara.'
"Kaj? Kaaj? omojbog,a me to čaka? Ne,ne prosim,ne!"
18. januar 2014
;3

/ni datuma/
"Haha,Monica. Lahko ti povem le to; Pripravi se."
je spet dejla glas.
"Pripravim na kaj?!"
"Mislim,da je čas,da se ti predstavim,ne?"
"Prosim,Simara."
"Hah,nisem Simara. Simara je moja zlobna sestra. Jaz sem Sirena."
prikazala se je lepa ženska z dolgo rumeno in belo obleko, z modrimi krinolimami, in modrimi lasmi.
"Pozdravljena. Me veseli."
"eem...menda mene tudi. menda..."
"ne boj se me Monica. ničesar ti nebom naredila."
"a mi boš pomagala premagati simaro?"
"K-k-aaj? kaj imam jaz s Simaro, Sirena?"
"oh,več kot si misliš. Simara je tvoja prava sestra."
"kako si duhovita. Ona je TVOJA sestra."
"Tudi jaz sem tvoja sestra. No,jaz ne več, Simara pa."
"ampak...kako? kaj?!"
"povedala ti bom zgodbo. rodila si se kot normalna deklica.Tudi midvi sva se. Skupaj smo se igrale in se pogovarjale...se imele rade. Sledila je nesreča očeta. Mama ni vedela za mene in Simaro, samo ti si.
Simara in jaz sva bile z očetom v avtomobilu. Ko se je nesreča zgodila,se je Simara samo ranila, midva z tvojim očetom pa sva umrla. Zato sem jaz samo duh, Simara pa prikazen.
"a-ampak ona se druži z Bloody Mary. ona je duh."
"a-a, ne pa ni duh. Ne nasedaj na takše čenče."
"oh."
"ojoj,Monica,si v redu?"
"Ja,ja...samo malo mi je slabo."
"Sirena?"
"ja?"
"kaj imam jaz zdaj s tem? kako ti naj pomagam premagati simaro?"
"Ona je sestra. Tvoja sestra. Samo ti ji boš lahko pomagala,ker meni ne zaupa več."
"Ja,ampak kako to,da ti ne zaupa?"
"A si videla tisto zombijko Armani Venezuelo?"
"opiši jo."
"modra, črna očka, lega sekera."
"ja, videla sem jo!"
"ona je vladarica. Ona jih je začarala,da so postali zlobni."
"aja?"
"ja. ona ni vedela zate, zato jo je naščuvala na samo eno sestro. mene."
"Nočem se vrniti tja."
"moraš se."
"ne. preveč me je strah."
"premagaj ga, Monica. Moraš ga. "
"okej. bom poskusila."
"ampak Monica?"
"kaj?"
"nikakor in nikoli ji ne povej,da sem te poslala jaz."
"takoj te bo naščuvala in boš lahko v nevarnosti."
"okej."
"še nekaj. Vso srečo."
"a jo rez potrebujem?" se nakremzim.
"nažalost ja."
"adijo."
in sem se teleportirala v svet prikazni. Zaželite mi srečo.
18. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg