Forum
...Life is not measured by the number of breaths we take, but by the moments that take our breath away...

"Ljubim te, z vsakim vdihom bolj. Z vsakim trenutkom, ki premine, padem globje v tvoje oči. Ljubim te, ljubim te, ljubim te..." je nežno rekel in me pogledal v oči. Lahno sem se nasmehnila in ga prijela za roko. Tudi čez njegov obraz je šinil polovični nasmešek, tisti, za katerim je vzdihovala cela gruča deklet. "Gale..." sem začela, ko se je oglasil zvonec. "Vredu, dosti za danes!" je zavpil naš režiser, ki je bil obenem tudi naš profesor slovenščine. Spustila sem Feliksovo roko in ga dregnila v ramo:"Skoraj tako dobro kot jaz." "No, no. O tem bi se dalo debatirat," mi je pomežiknil in pobral mojo torbo ter mi jo podal. "Feliks, Gala, super sta odigrala, kot vedno," naju je pohvalil profesor, preden sva izginila skozi vrata.
Skupaj sva hodila po hodniku naše stare šole. Feliks se je veselo pozdravljal svoje kolege in se nasmihal puncam, ki so se topile ob pogledu njegovih rjavih oči, jaz pa sem gledala strmo naprej in čakala, da prideva do najine učilnice.
Vedno je bilo tako, že od nekdaj. S Feliksom sva se poznala že od malih nog, in že takrat je privabljal poglede s svojo prisrčno zunanjostjo in zgovornostjo. Skozi osnovno šolo se je vse le stopnjevalo, svoj vrhunec pa je doživljal prav tu, v srednji šoli. Ni bilo fanta, ki ne bi bil rad njegov prijatelj in punce, ki nebi pocedila sline za njim. Bil je popularen, pa ne na tisti zoprn način. Ni bil ženskar, niti baraba, pravzaprav je vedno ostal na trdnih tleh in ljudem dajal vtis, da smo vsi enakopravni. Da on ni nič več vreden, kot kateri koli drug učenec na tej šoli. Sodeloval je v dobrodelnih akcijah, pomagal drugim pri učenju in če je le lahko, je potolažil vsakega, ki je izgledal žalosten. Feliks je bil pač eno samo veliko srce.
Po drugi strani pa sem bila tu jaz. Gala, bolje poznana kot 'tista punca zraven Feliksa'. Pa saj ne, da bi me to motilo. No, vsaj večino časa me ni. Imela sem svoje prijatelje, ki jih ni brigalo, da je slavni Feliks moj najboljši prijatelj. Sama nisem bila popularna, večina ljudi me sploh ni opazila. Tistim, ki pa so zaznali mojo prisotnost, pa sem bila prijateljica. In vem, da se to sliši dobro, vendar včasih si zaželiš biti komu kaj več. Ampak mene nikoli nihče ni jemal resno. Seveda, bila sem zabavna punca, ki je sarkazem govorila kot drugi jezik, a ravno to je ljudi, sploh fante odbijalo stran. Vedla sem se preveč kot ena izmed njih, tako so me tudi jemali. Kot enega od kolegov. Kdaj pa kdaj me je to rahlo zmotilo, vendar načeloma se s tem nisem preveč obremenjevala.
"Imaš danes kaj časa?" me je iz razmišljanja zbudil Feliksov globok glas. "Še preveč," sem leno zamomljala in zavila v avlo. "No, potem boš pa šla z mano in z mojim bratrancom v kino. Nočem, da preživiš še en dan za računalnikom in buljiš v Word, ker neveš, kaj bi napisala." Ah, tako dobro me je poznal. "Pa ne bo tvojega bratranca motilo, da sem zraven?" sem vprašala, čisto mimogrede. "Sploh ne, še sam je rekel, da naj koga pripeljem." Skomignila sem z rameni, kar je pomenilo, da grem. Malo socialnega življenja mi najbrž ne bo škodilo.

Upam, da vam bo všeč. Komentarji so dobrodošli )
01. november 2012
p.s. sm na novo tu, tko da me lahko dodate xx
01. november 2012
Feliks je zavil v svojo družbo in ker so pred razredom čakale re razredne barbike, sem se odločila, da ostanem ob njegovi strani. Z Feliksovimi prijatelji sem se kar dobro razumela. No, z nekaterimi bolj kot z drugimi. "Ohoho, poglej, poglej, kdo se je izvolil priti v našo družbo," je zbadljivo rekel Leo in me prijateljsko lopnil po rami. "Tudi čudeži se dogajajo," sem pokimala in se nasmehnila. Dvojčka Kim in Dani sta se zasmejala, Jan pa je le mrko pihnil. No, naprimer z Janom sem se razumela manj. Nemaram ljudi, ki se vedejo vzvišeno, ker imajo bogate starše. "Torej, greš z nami kampirat?" je v pričakovanju rekel Leo. Skomignila sem z rameni in ustnice razpotegnila v nasmešek:"Nevem, nevem." Kadar bil Leo navdušen nad določenimi stvarmi, dobesedno ni moral stati na miru. Prestopal se je z ene noge na drugo in oči so mu žarele kot plamen ognja. "Daj no," me je dregnil Feliks in mi pomežiknil. Namrdnila sem se in mu pokazala jezik. Vedno je vztrajal, da je med nama z Leotom kaj več, kot pa samo prijateljsko flirtanje. Pa ni bilo. "Zabavno bo," je pokimal Dani. "Zelo zabavno," se je namuznil Kim. "Ja no, saj grem," sem se naposled le vdala.
Ne bi me motilo, če bi šla sama s fanti, saj mi je bila večina od njih kot bratje, vendar sem se nezavedno nekoliko oddahnila, ko sem izvedela, da gre zraven še Leotova sestra in še Danijeva punca. Saj bi res nekoliko čudno zgledalo, jaz in pet fantov samih nekje sredi gozda. Ob zvonenju zvonca smo se vsi razkropili v svoje razrede. Bili smo v različnih letnikih, dvojčka sta bila za leto mlajša, Leo za eno leto, Jan pa za dve leti starejši. Midva s Feliksom pa sva bila oba zlata sredina.

Evo, kratko nadaljevanje, če kdo bere komentarji zaželjeni...
03. november 2012
Waaau! Super je. Nadaljuj, ko boš lahko. I'm your big fan, Mel.
27. oktober 2013
Zanimivo. Neeeeeeeeeeeeeeeeeext
27. oktober 2013
neeext
28. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg