Forum
u218854
u218854
Kaj za vraga počneš tukaj?
Pejt stran! Vse to se tebe ne tiče.
26. december 2016
u218854
u218854




26. december 2016
u218854
u218854




26. december 2016
u218854
u218854





"Kako je bilo v službi?" me je nasmejano vprašala mama Ros.
"Super je bilo, direktor je zelo prijazen, pa tudi fant, s katerim bom delala."
"Uuuu, ti je všeč?" me je izzvala najboljša prijateljica Kat.
"Ne." enostavno odgovorim.
"Zdaj še ne, kasneje pa ti bo." mi je pomežiknila. Naj omenim, da direktor izgleda zelo mlad, okoli 23 let. Midve pa sva smrklji, 19 letnici, sodelavec pa okoli 21 let.
Odločila sem se, da bom tistega, ki se ime začne na F klicala kar sodelavec, vsaj dokler ne ugotovim, kako mu je v resnici ime.
Odšla sem v sobo in se preoblekla.
Vzela sem star radio in odšla na ulico, ter s skupino zaplesala hip hop. Ja, zelo rada plešem hip hop.
Po plesu spet vzamem radio in se sprehodim po strašljivi ulici. Mene že ni strah.
Sredi poti mi zazvoni telefon. Klicala me je mama Ros. Skrbelo jo je, kje sem.
Odvrnila sem ji, da se samo sprehajam in, da bom kmalu doma. Mirna je odložila.
"Hej, kdo pa si ti?!" nekdo zakriči za mano.
"Aaaaaaaaaa!" zakričim, saj sem se ustrašila.
"Oprosti, nisem te hotel ustrašiti, toda odločil sem se, da se bom končno sprehodil po najstrašljivi ulici.
"Torej je to strašna ulica. Imela sem prav." se ponosno nasmehnem.
"Ja. Čakaj, kaj nisi ti tista Anamarie, ki bo delala z mano?" me vpraša.
Bolj podrobno ga pogledam in v soju luči vidim, da se ni motil.
"Ja, res je. Oprosti, toda pozabila sem tvoje ime." sramežljivo rečem.
"Saj je v redu. Tudi direktor se na začetku ni mogel spomniti mojega imena.
"Lepo. Kako ti je torej ime?" ga ponovno vprašam in se nasmehnem.
"Saj res. Oprosti. Ime mi je Fabricio." se prikupno nasmeje.
Čakaj, kaj sem rekla? Tega nisem nikoli rekla.
Posloviva se in jaz grem domov, on pa bogve kam.

1. Se vam ime Fabricio zdi kaj sumljivo?
2. Kaj se bo dalje dogajalo?
3. Se bo med njima kaj zgodilo?
4. Vam je všeč?
5. Nadaljujem?
6. Mnenja/kritike?
26. december 2016
u218854
u218854





"Kako je bilo v službi?" me je nasmejano vprašala mama Ros.
"Super je bilo, direktor je zelo prijazen, pa tudi fant, s katerim bom delala."
"Uuuu, ti je všeč?" me je izzvala najboljša prijateljica Kat.
"Ne." enostavno odgovorim.
"Zdaj še ne, kasneje pa ti bo." mi je pomežiknila. Naj omenim, da direktor izgleda zelo mlad, okoli 23 let. Midve pa sva smrklji, 19 letnici, sodelavec pa okoli 21 let.
Odločila sem se, da bom tistega, ki se ime začne na F klicala kar sodelavec, vsaj dokler ne ugotovim, kako mu je v resnici ime.
Odšla sem v sobo in se preoblekla.
Vzela sem star radio in odšla na ulico, ter s skupino zaplesala hip hop. Ja, zelo rada plešem hip hop.
Po plesu spet vzamem radio in se sprehodim po strašljivi ulici. Mene že ni strah.
Sredi poti mi zazvoni telefon. Klicala me je mama Ros. Skrbelo jo je, kje sem.
Odvrnila sem ji, da se samo sprehajam in, da bom kmalu doma. Mirna je odložila.
"Hej, kdo pa si ti?!" nekdo zakriči za mano.
"Aaaaaaaaaa!" zakričim, saj sem se ustrašila.
"Oprosti, nisem te hotel ustrašiti, toda odločil sem se, da se bom končno sprehodil po najstrašljivi ulici in moram paziti, da me kdo ne napade in ugrabi.
"Haha, zelo smešno." sarkastično odvrnem."
"Torej je to strašna ulica. Imela sem prav." se ponosno nasmehnem.
"Ja. Čakaj, kaj nisi ti tista Anamarie, ki bo delala z mano?" me vpraša.
Bolj podrobno ga pogledam in v soju luči vidim, da se ni motil.
"Ja, res je. Oprosti, toda pozabila sem tvoje ime." sramežljivo rečem.
"Saj je v redu. Tudi direktor se na začetku ni mogel spomniti mojega imena.
"Lepo. Kako ti je torej ime?" ga ponovno vprašam in se nasmehnem.
"Saj res. Oprosti. Ime mi je Fabricio." se prikupno nasmeje.
Čakaj, kaj sem rekla? Tega nisem nikoli rekla.
Posloviva se in jaz grem domov, on pa bogve kam.

1. Se vam ime Fabricio zdi kaj sumljivo?
2. Kaj se bo dalje dogajalo?
3. Se bo med njima kaj zgodilo?
4. Vam je všeč?
5. Nadaljujem?
6. Mnenja/kritike?
26. december 2016
u218854
u218854





"Ja, kod pa ti tako dolgo? Si si našla ljubezen?" me izzove Kat.
"Ja, seveda in naj ti to omenim; moj fant je Aron, tvoja simpatija." ji vrnem.
"A res? Kako lepo. Sigurno bosta najsrečnejša na celem svetu kaj svetu, vesolju." se prikupno nasmehne.
"Hahahahaha, resno. Šla sem s skupino plesat hip hop, potem pa sem se šla sprehajat po najbolj strašni ulici ponoči, kjer sem srečala nekoga. Lahko uganeš." ji razložim.
"In tam si srečala svojo ljubezen, svojega princa na belem konju." se valja od smeha Kat.
"Ki sem ga nagnala stran daleč v blato." se že zdaj valjava po tleh in umirava od smeha.
"Ja ja, vidve, umirita se no." se je smehljala mama Ros.
Ja, takšni sva vedno in to nama je všeč.
"Se ti ime Fabricio kaj znano?" vprašam mamo Ros.
"Meni se. To je ime tvoje ljubezni in princa na belem konju." se še vedno šali.
"Nehaj, to je resno. Ja, mislim, da je to sin, aaa pozabila sem že kako se piše in imenuje njegova mama."
"Saj je OK. Ga bom vprašala." ji rečem.

1. Kdo sta Fabricieva starša?
2. Kaj se bo dalje dogajalo?
3. Mnenja/kritike/teorije?
26. december 2016
u218854
u218854
Ravno sem se preoblekla v pižamico in sem se namestila na kavču, da bi gledala televizijo, me je prekinil mamin glas.
"Saj res! Fabricio je sin Ele Grgič! To je bila moja najboljša prijateljica, dokler se ni poročila in zdaj se še nisva videli skoraj 17 let." se je nenadoma spomnila mama.
"Ja, spomnim se, ko si mi enkrat pripovedovala o njihovem življenju."
Gledama sem en zelo dober film, ki je bil zelo dolg, zato sem vmes zaspala.
Zato sem si vzela čaj, ki je bil začuda vijolične barve.
Ja, tako sem praznovala pobožični čas.
Po koncu filma je bil skodelica že prazna, zato sem si šla umiti zobe in nazadnje sladko spat.
***********************
"Ja, zvezdica zaspanka, lahko se kar lepo zbudiš, saj je že ura 13.00." me je tresla Kat.
"Kaj?! Ura je ena popoldan?!" sem šokirana
"Ja,kaj je nekaj takega?" me začudeno vpraša.
"Stvar je v tem, da moram biti v službi čez 40 minut, ne bi pa bilo lepo, če bi zamudila ravno na prvi dan." ji lepo razložim.
"Aaaa. Na tvojem mestu bi pohitela." mi svetuje Kat.
"Ja, saj že grem, lahko prosis mamo Ros, da mi naredi zajtrk oziroma kosilo?" jo vprašam.
"Ja, seveda. Mama Ros, Anamarie prosi, da ji narediš zajtrk oziroma kosilo!" mi je ravno v uho zakričala.
"Hvala. To pa bi lahko storila sama." sw ji zahvalim.
Ja, zakaj pa si me to prosila, ce si vedela, da to lahko saama storila." se je smejala.
"Ja, seveda. Kaj pa bi?" je zakričala mama nazaj.
Kat se je že pripravljala, da bi zakričala, toda ustavila sem jo in namesto nje jaz lepo povedala mami, kaj bi rada: "Palačinke bi".
"Dobiš čez 10 minut." mi ke nazaj rekla lepo.
"Zdaj imaš čas, da se uredis."
"Ja, seveda." se strinjam.
Hitro vstanem in odidem v kopalnico, kjer se počesem in uredim, potem pa pridem v sobo in bila sem presenečena, kako lepo je Kat postlala mojo posteljo in nanjo dala oblačila, ki mi jih je izbrala.
"Najlepša hvala." se ji zahvaljujem.
Med oblačenjem nenadoma zaslišim glasen pok.

1. Zdaj veste, da je to nadaljevanje prejšnje zgodbe . Vam je to všeč?
2. Kaj se je zgodilo?
3. Vam je všeč? MyBest, upam da mi ne boš zavila vrat, kot si rekla
4. Mnenja/kritike?
27. december 2016
u218854
u218854





Ker bo kmalu novo leto, sem seveda pomislila na petarde. Videla sem, da se nisem motila.
"Joj, kaj ti neumni mulci nimajo pamentejšega dela, kot da samo mečejo petarde in s tem strašijo živali?"
"Se strinjam. Poglejva, če je kaj ljudi, kateri mečejo usr**e petarde." gledava skozi okno in tam za vogalom zagledava roko, ki se pripravlja, da bo vrgla petardo.
Ko vrže petardo, v kuhinji zaslišiva glasen padec.
"Kaj se je zgodilo, mama Ros? Si v redu?" živčno sprašujem.
"Ne, roka me boli. Zaradi tega sranja sem padla in bogve kaj si naredila!" je bila rdeča v obraz, moj zajtrk pa je bil na tleh.
"Pridi, šla boš v bolnišnico." jo dvignem, pri tem pa mi pomaga Kat.
"Ne! Ti imaš službo, v katero moraš biti že...kdaj?"
"Čez 15 minut." pogleda na uro Kat.
"No, potem pa kar hitro!"
"Ne. Poklicala bom v službo in jim rekla, da danes ne morem priti, ker si se poškodovala. Kat, pripravi jo, jaz pa bom medtem poklicala v službo." "ukazujem".
Hitro odidem v sobo in pograbim telefon, ter med imeniki poiščem direktorjevo številko in pritisnem kliči.
Po dvakratnem klicu se končno oglasi.
"Halo?" je bil ves zmeden.
"Dan. Upam, da vas nisem zbudila. Sporočam vam, da danes ne bom mogla v službo, ker se je mama poškodovala in jo moramo peljati v bolnišnico."
"Ne, niste me zbudili."
"Torej, glede službe?" živčna pričakujem njegov odgovor.
"Ja, glede tega..."

1. Kaj ji bo rekel?
2. Vam je vsec?
3. Mnenja/kritike?
27. december 2016
u218854
u218854





"Žal moraš priti v sližbo, potrebujemo te."
"Ampak, mama je padla in roko ima že otečeno." ga prosim.
"Prav. Ampak to je zadnjič." je bil oster.
"Seveda, najlepša hvala. Če karkoli potrebujete ali kaj, sem vam na razpolago, tudi ponoči." se mu zahvaljujem.
"Bom videl, če bom kaj potreboval. Zdaj pa hitro v bolnico. Srečno in nasvidenje." se je poslovil.
"Na svidenje." odvrnem in prekinem zvezo.
"Dobro, danes mi ni treba v službo, zatorej pojdimo v bolnico k tvojem zdravniku." ju priganjam.
Ja, njen zdravnik dela v bolnišnici.
Spet zazvoni telefon. Zavijem s očmi in se oglasim.
"Halo? Kdo je?" vprašam v telefon.
"Hm, oprostite, napačna številka." nedanoma prekine.
To mi je bilo čudno, a sem kmalu pozabila na to.
********************
"Gospa si je zlomila roko, kar ni dobro, saj njene kosti težko prenašajo zlom. Kosti se bodo težko zacelile, ampak se bodo." se nam je nasmehnil zdravnik in nam pokazal rentegensko sliko in prikazoval, kje je zlom itd.
"Morali ji bomo nadeti še mavec." nam je še rekel.
"Pojdite v sobo 68, kjer je mavčarna." je še dodal.
"Najlepša hvala. Nasvidenje."
"Nasvidenje." se je poslovil.
Smešno, v tem dnevu sem velikokrat rekla nasvidenje.
Zopet mi je zazvonil telefon. Joj, ta dan pa je poln zvonenj telefonov. Oglasim se in upam, da nisem spet napačna številka. In nisem bila, ne.
"Anamarie, nujno moraš priti v službo, nekaj se je zapletlo." je živčno govoril direktor, od katerega sem izvedela, da mu je ime Lucas.
"Kaj? Pa saj sem vam že povedala, da ne morem." mu odgovorim.
"Ja, ampak tole je nujno."
"Čez pol ure pridem."
Hotela sem prekiniti, ko me je ustavil njegov glas, ki je rekel: "Ne, to je predolgo. Takoj zdaj te rabimo".
Zavzdihnila sem in mu rekla, da bom prišla, karseda hitro.
Zadovoljen je prekinil.
"Glej, Kat. Z mamo Ros boš šla sama domov, ker me nujno rabijp v službi. Bo šlo?"
"Seveda, lahko si brez skrbi. Kar pojdi." se je nasmehnila.
********************
V službo pridem vsa zadihana in iščem direktorja.
Končno sem ga našla.
"Kaj pa je bilo tako nujnega?" ga jezno vprašam, saj ni bilo ničesar videti, kar bi bilo nujnega.

1. Kaj je bilo nekaj tako nujnega?
2. Kako bo odreagirala?
3. Vam je vsec?
4. Mnenja/kritike?
27. december 2016
u218854
u218854
















27. december 2016
u218854
u218854





"Žal moraš priti v službo, potrebujemo te."
"Ampak, mama je padla in roko ima že otečeno." ga prosim.
"Prav. Naj ti bo. Ampak to je zadnjič." je bil oster.
"Seveda, najlepša hvala. Če karkoli potrebujete ali kaj, sem vam na razpolago, tudi ponoči." se mu zahvaljujem.
"Bom videl, če bom kaj potreboval. Zdaj pa hitro v bolnico. Srečno in nasvidenje." se je poslovil.
"Na svidenje." odvrnem in prekinem zvezo.
"Dobro, danes mi ni treba v službo, zatorej pojdimo v bolnico k tvojem zdravniku." ju priganjam.
Ja, njen zdravnik dela v bolnišnici.
Spet zazvoni telefon. Zavijem s očmi in se oglasim.
"Halo? Kdo je?" vprašam v telefon.
"Hm, oprostite, napačna številka." nedanoma prekine.
To mi je bilo čudno, a sem kmalu pozabila na to.
********************
"Gospa si je zlomila roko, kar ni dobro, saj njene kosti težko prenašajo zlom. Kosti se bodo težko zacelile, ampak se bodo." se nam je nasmehnil zdravnik in nam pokazal rentegensko sliko in prikazoval, kje je zlom itd.
"Morali ji bomo nadeti še mavec." nam je še rekel.
"Pojdite v sobo 68, kjer je mavčarna." je še dodal.
"Najlepša hvala. Nasvidenje."
"Nasvidenje." se je poslovil.
Smešno, v tem dnevu sem velikokrat rekla nasvidenje.
Zopet mi je zazvonil telefon. Joj, ta dan pa je poln zvonenj telefonov. Oglasim se in upam, da nisem spet napačna številka. In ne, nisem bila.
"Anamarie, nujno moraš priti v službo, nekaj se je zapletlo." je živčno govoril direktor, od katerega sem izvedela, da mu je ime Lucas.
"Kaj? Pa saj sem vam že povedala, da ne morem." mu odgovorim.
"Ja, ampak tole je nujno."
"Čez pol ure pridem."
Hotela sem prekiniti, ko me je ustavil njegov glas, ki je rekel: "Ne, to je predolgo. Takoj zdaj te rabimo".
Zavzdihnila sem in mu rekla, da bom prišla, karseda hitro.
Zadovoljen je prekinil.
"Glej, Kat. Z mamo Ros boš šla sama domov, ker me nujno rabijo v službi. Bo šlo?"
"Seveda, lahko si brez skrbi. Kar pojdi." se je nasmehnila.
********************
V službo pridem vsa zadihana in iščem direktorja.
Končno sem ga našla.
"Kaj pa je bilo tako nujnega?" ga jezno vprašam, saj ni bilo ničesar videti, kar bi bilo nujnega.

1. Kaj je bilo nekaj tako nujnega?
2. Kako bo odreagirala?
3. Vam je vsec?
4. Mnenja/kritike?
27. december 2016
u218854
u218854
SEZNAM STVARI, KI JIH IMAM RADA
$ lazanjo
$ denar (saj ne...ali pač?)
$ knjige
$ svojega kužija
$ televizijo
$ čokolado (moje življenje)
$ film Mean girls
$ telenoveli Ostani z menoj in Sestrske vezi (a nista zakon)
$ svojo posteljo
$ svojo odejo in blazino
$ poletje (takrat imam rojstni dan, kar e super)
$ božič
$ praznike
$ še bolj pa počitnice x'd
$ dolgo tuširanje oziroma kopanje
$ mislim da je to dosti zaenkrat
SEZNAM STVARI, KI JIH NE MARAM
$ ucitelja za naravoslovja, anglescine
$ matematiko
$ hinavcev
$ premrzlo vodo, da se ne morem stuširat
$ ko dobim oceno
$ moje sovražnice
$ fantov, ki mislijo, da so bogovi
$ deklet, ki se obnašajo kot anfe
$ bonbonov (ne me ubit, prosim)
$ zelenjav
$ preveč sladkorja v hrani (se pravi bonbon ali pa sladkorna pena...)
$ ohlapnih hlač
$ balerink (bolj imam rajsi all starke)
$ trenutka ko imm cisto rdeč nos in ušesa in sem zadihana
$ da moram zgodaj spat in da moram potem se zgodaj vstat.
Mislim da je to vse.
Za naslednjič lahko izbirate med
× moj stil oblačenja
× naj knjige
× o mojih stupid sošolcih
× moje zgodbe
28. december 2016
u218854
u218854
"Torej, kje je tako nujnega, da sem se morala izvleči iz bolnišnice?" ga jezno a hkrati grdo pogledam.
Nič mi ni odgovoril, le peljal me je naprej.
"Evo, pojdi noter, pa boš sama videla, kaj je tako nujnega." se mi je pretkano nasmehnil.
"Ja, že komaj čakam." se prisiljeno nasmehnem.
Odprl je velika čudna črma vrata in me potegnil kar noter.
Spoznala sem, da me je potegnil za nos. Trapa jaz, sem pomislila.
"Česa bi morala videti?"
"Čakaj malo, ena, dva, tri, zdaj!" je glasno zakričal, da me bodo najverjetneje boleli bobniči.
"VESELE PRAZNIKE!" so zakričali vsi moji prijatelji in delavci na radijski postaji.
"Samo zaradi tega sem morala z bolnišnice, kjer so ravno delali mavrc za mamo? Naj omenim, da bi postala jezna, če bi izvedela, zaradi česar sem morala priti sem?" postajam vse bolj rdeča v obraz.
"Ne skrbi, tvoja mama in prijateljica sta tam." mi je pomignil s prstom proti njiju, kjer zagledam vso zdravo mamo.
"Kaj zdaj to pomeni?" ju grdo pogledam.
"Glej, ker je tvoja prijateljica vedela, da boš jezna, je predlagala, da ti damo darilo v znak opravičila in veselih praznikov. Torej, izvoli." mi je podal škatlo, zavito v darilni papir in okrašeno s trakci.
"Toda, vse te petarde in mamin padec?" zmedeno sprašujem.
"Ja, vse to smo načrtovali."
"Toda, zakaj? Lahko bi preprosto prišla v službo in nato VESELE PRAZNIKE.?" sarkastično odvrnem.
"...
1. Kaj mislite, zakaj je to storil?
2. Vam je vsec?
3. Mnenja/kritike?
29. december 2016
u218854
u218854
"Zato, da bi ti malo ponagajala, direktor pa se je s to idejo strinjal samo zato, ker si nova, mama pa zato, ker ve, da nisi nikoli preživela praznike, kot se spodobi." mi je povedala razlog te zabave Kat.
"Saj vem, kakšna oseba si, zato sem to storila." je še dodala.
"To ni smešno. Celo pot iz bolnišnice do sem sem pretekla samo zaradi tega? Daj no, od tebe sem pričakovala več." jo prijateljsko objamem.
"Sem si oddahnil. Mislil sem, da si jezna. Dobro, zdaj pa odpri moje darilo."
se je prikupno nasmejal direktor.
Čakaj, tega že nisem rekla. Na to kar pozabite.
"Ja, seveda." mu vrnem nasmeh.
Odvila sem trakce in darilni papir, nazadnje pa sem odvila še škatlo. Kar sem našla v njem, si pa lahko mislite. Direktor mi je podaril mobitel. Ja, tako je, mobitela.
"Ta mobitel je zato, da boš lahko imela mojo številko in boš lahko poklicala." mi je pomežiknil. Zardela sem in odvrnila: "Ja, seveda".
************************
Zabava se je odvijala pozno v noč, bolj starejši ljudje pa so že odšli prej, mladi pa smo žurali, seveda z malo šampanjca, saj je jutri služba, k sreči popoldan.
***********************************
Zbudila me je hladna voda, ki se je nenadoma pojavila na mojem obrazu.
"Kat!" sem jezno zasopihala.
"Tukaj sem. O, kakšna pa si?" se je smejala, kot bi šlo za življenje in smrt.
"Dobro jutro, hvala za pozdrav in zakaj si mi to storila?" sarkastično vprašam.
"Jutro in to sem storila, ker, poglej koliko zamujaš." je enostavno odgovorila.
Pogledala sem na uro in skoraj umrla od šoka. Ura je bila deset do dve, do tam pa imam približno petnajst minut hoje oziroma teka, avtobusa pa sem že itak zamudila.
"O moj bog, zalaj me nisi zbudila prej?!" sem se zadrla čisto panična in hitela sem odpreti vrata, da bi stekla v službo.
"Nekaj si pozabila. Še vedno si v pižami."
"Sranje, zakaj ravno danes, prvi dan?" se obračam proti svoji sobi.
"Mimogrede, ni za kaj." me je zafrkavala.
Ignonirala jo bom.
Hitro sem se preoblekla in ne, nisem se počesala, preprosto vzela sem elastični čop. Si bom med tekom spela lase in tekla. Super, takšno je moje jutro.
Elastiko sem imela v zobeh, medtem ko sem si lase urejala. Ko se mi je zazdelo, da so bili vsaj v redu, sem začela delati konjski rep.
***************
Zamudila sem 10 min, več minut, kot sem pričakovala.
Zaradi tega me je šef pobaral, seveda na prikupen način.
Pa kaj je zdaj to? Mi je slučajno všeč? Ne, to ni mogoče. Ne, nikoli več ne bom mislila nanj na tak način.
Pogledala sem proti njemu in zavzdihnila, ter se posvetila delu.

1. Kaj mislite, da se bo zgodilo?
2. Se bo med njima kaj dogajalo?
3. Vam je všeč?
5. Mnenja/kritike?
30. december 2016
u218854
u218854




30. december 2016
u218854
u218854
"Zato, da bi ti malo ponagajala, direktor pa se je s to idejo strinjal samo zato, ker si nova, mama pa zato, ker ve, da nisi nikoli preživela praznike, kot se spodobi." mi je povedala razlog te zabave Kat.
"Saj vem, kakšna oseba si, zato sem to storila." je še dodala.
"To ni smešno. Celo pot iz bolnišnice do sem sem pretekla samo zaradi tega? Daj no, od tebe sem pričakovala več." jo prijateljsko objamem.
"Sem si oddahnil. Mislil sem, da si jezna. Dobro, zdaj pa odpri moje darilo."
se je prikupno nasmejal direktor.
Čakaj, tega že nisem rekla. Na to kar pozabite.
"Ja, seveda." mu vrnem nasmeh.
Odvila sem trakce in darilni papir, nazadnje pa sem odvila še škatlo. Kar sem našla v njem, si pa lahko mislite. Direktor mi je podaril mobitel. Ja, tako je, mobitela.
"Ta mobitel je zato, da boš lahko imela mojo številko in boš lahko poklicala." mi je pomežiknil. Zardela sem in odvrnila: "Ja, seveda".
************************
Zabava se je odvijala pozno v noč, bolj starejši ljudje pa so že odšli prej, mladi pa smo žurali, seveda z malo šampanjca, saj je jutri služba, k sreči popoldan.
***********************************
Zbudila me je hladna voda, ki se je nenadoma pojavila na mojem obrazu.
"Kat!" sem jezno zasopihala.
"Tukaj sem. O, kakšna pa si?" se je smejala, kot bi šlo za življenje in smrt.
"Dobro jutro, hvala za pozdrav in zakaj si mi to storila?" sarkastično vprašam.
"Jutro in to sem storila, ker, poglej koliko zamujaš." je enostavno odgovorila.
Pogledala sem na uro in skoraj umrla od šoka. Ura je bila deset do dve, do tam pa imam približno petnajst minut hoje oziroma teka, avtobusa pa sem že itak zamudila.
"O moj bog, zalaj me nisi zbudila prej?!" sem se zadrla čisto panična in hitela sem odpreti vrata, da bi stekla v službo.
"Nekaj si pozabila. Še vedno si v pižami."
"Sranje, zakaj ravno danes, prvi dan?" se obračam proti svoji sobi.
"Mimogrede, ni za kaj." me je zafrkavala.
Ignonirala jo bom.
Hitro sem se preoblekla in ne, nisem se počesala, preprosto vzela sem elastični čop. Si bom med tekom spela lase in tekla. Super, takšno je moje jutro.
Začela sem teči, za menoj pa sem zaslišala Katin glas, ki je pravil: "Srečno v službi!"
Prav čutila sem, da mi je pomežiknila.
Elastiko sem imela v zobeh, medtem ko sem si lase urejala. Ko se mi je zazdelo, da so bili vsaj v redu, sem začela delati konjski rep.
***************
Zamudila sem 10 min, več minut, kot sem pričakovala.
Zaradi tega me je šef pobaral, seveda na prikupen način.
Pa kaj je zdaj to? Mi je slučajno všeč? Ne, to ni mogoče. Ne, nikoli več ne bom mislila nanj na tak način.
Pogledala sem proti njemu in zavzdihnila, ter se posvetila delu.

1. Kaj mislite, da se bo zgodilo?
2. Se bo med njima kaj dogajalo?
3. Vam je všeč?
5. Mnenja/kritike?
30. december 2016
u218854
u218854




30. december 2016
u218854
u218854
"Kaj pa je s tvojo pričesko?" se je smejal direktor.
"Kot ste videli, sem zamudila okoli deset minut, za kar se opravičujem, sem si med tekom naredila takšno pričesko. Očitno mi ni ravno uspelo."
"V redu je. Saj sem tudi za zamudo sam kriv, saj sem te prepričeval, da bi še malo ostala na zabavi. In naj omenim, da imaš lepo pričesko za nekoga, ki se je med tekom uredil." mi je pomežiknil.
Zahvalila sem se mu in nadaljevala delo.
**************
Po končanem delu sem se odpravila na avtobusno postajo, saj se mi itak ne da hoditi. Bom pač počakala nekaj časa na avtobus.
Med čakanjem sem se domislila, kako bi se maščevala Kat za ledeno vodo.
To bom storila že jutri zjutraj, ja. Zlobno sem se nasmehnila. Avtobus je končno prišel. Vsedla sem se na en prosti sedež in na naslednji postaji se zraven mene usede Fabricio.
"O, živijo!" se je nasmehnil.
"Zdravo!" sem se malce prisiljeno nasmehnila. Ne vem zakaj, toda nekaj na njem mi ni všeč. Celo pot sva bila tiho, le malo sva govorila.
"Se vidiva jutri v službi." sem mu rekla, še preden sem izginila.
Hodila sem proti domu. Nič posebnega, le dolgčasen dan.
Odprla sem stanovanjsk vrata in zakričala, da sem doma.
"Zdravo. Kako ti je uspelo s spogledovanjem pri direktorju?" me je kot vedno zafrkavala Kat.
"Živjo. In ne vem, zakaj bi se morala spogledovati z njim. Mi poveš razlog?" ji odgovorim in hkrati vprašam.
"Ja, a ni logično, da ti je všeč in ti njemu?" je zavila s očmi Kat.
"Ne. Saj mu navadne delavke ne bi mogle biti všeč. Sigurno ima dekle." sem zavzdihnila, toda to je bila napaka.
"O, nekdo pa je ljubosumen." se je smejala.
"Ne, nisem. In naj ti omenim, fanta imam." ji dam boj.
"Kaj? Zakaj mi nisi nič povedala? Koliko časa?" jo je zanimalo.
"Pa sem te. Haha, prav ti je." se smejim njeni naivnosti, čeprav vem, da to ni prav lepo, ampak vseeno.
"Hej, to pa ni lepo!" je bila narejeno užaljena.
"Sama si kriva, zakaj me zafrkavaš, čeprav veš, da mi to ni všeč." ji zabrusim.
"Oprosti no. Čeprav vidim nekaj kemije med vama z direktorjem." je bila
iskrena.
"Ne vem, no. Karkoli, grem se osvežit. Se vidiva." ji rečem.
"V redu. Uživaj." se mi nasmehne.
****************
Kako mi je vroča voda dobro dela.
Prav uživala sem.
Ojej. Kako čas gre hitro. Čez nekaj dni pa bo že novo leto.
Vsem se moram oddolžiti za zabavo.
Ampak ne vem, kaj bi naredila, saj nimam ravno veliko denarja.
Ah, ne vem. Se bom že domislila kaj.

1. Kaj bo naredila?
2. Kaj mislite, s kom bo skupaj na koncu?
3. Vam je všeč?
4. Mnenja/kritike?
5. Odgovorite na vprašanja!
31. december 2016
u218854
u218854




31. december 2016
u218854
u218854
Na telefonu sem si nastavila budilko ob 7 h zjutraj, ker Kat vstaja ob okoli osmih. Nastavila sem si budilko zato, da se ji bom lažje maščevala.
***********************
Zbudila me je nežna pesem, tako sem se prijetno zbudila, kot prejšnji dan. Še malo sem ostala v postelji in na široko zazehala, ter se pretegnila. Ja, tako je lepše.
Vstala sem iz postelje in odšla na stranišče, da bi opravila majhno potrebo. Potem sem se uredila in tokrat lepše, kakor včeraj.
Potihoma sem šla v kuhinjo, kjer sem poiskala smetano.
Shit, nimamo je več. Morala bom v trgovino in to hitro.
Vzela sem denar in torbico, ter šla.
Ko sem prispela,sem hitro poiskala smetano in šla k blagajni. Blagajničarka me je čudno pogledala, ker sem kupila samo smetano.
"Je kaj čudnega?" jo srepo pogledam.
"Oprostite. Izvolite."
"Hvala. Nasvidenje." se poslovim.
Plačala sem in vzela smetano.
***************
Hitro sem tekla nazaj domov jn pokuklala h Kat v sobo, da bi videla, če še spi. Na mojo srečo je še vedno spala.
Nastavila sem kamero in si pripravila smetano, ptičje pero, ki sem ga imela shranjeno že dolgo in papirnato brisačo.
Katino dlan sem napolnila s smetano, potem sem jo po nosu požgečkala s peresom, zato jo je po nosu zasrbelo in se je hotela spraskat. Zaradi tega je dobila sladko presenečenje v obraz. Zakričala je glasno, tako pa je zbudila tudi mamo Ros. Skoraj bi umrla od smeha, ko sem videla Katin obraz. K sreči sem vse posnela.
"Kaj za vraga?!" je vreščala Kat.
"Ja, to je moje sladko presenečenje. Mimogrede, kako ti je všeč?" jo posmehljivo vprašam.
"Zelo smešno." je bila rdeča v obraz.
"Ja, tudi meni se je tako zdelo. Kako se počutiš, ko se takole zbudiš?" me zanima.
"Ne dobro. Čakaj, si vse to posnela?!" je bila šokirana.
"Ja, zato, da bi ti pokazala, nič drugega."
"Upam, da res ne."
Podala sem ji papirnate robčke, da se je obrisala. Nisem ji povedala, da je še nekaj smetane ostalo na njenem obrazu.
"Končno si zgodaj vstala." mi je rekla.
"Ja, sploh veš, kako dober občutek je, ko veš, da ne zamujaš in se lahko sproščeno, v miru urediš?" ji opisujem moje občutke.
"Vem, ja. Tudi jaz bi si rada poiskala službo, ampak ne vem, kaj bi delala, saj nočem biti odvisna samo od vaju."
"Če hočeš, lahko povprašam direktorja Lucasa, saj ima zveze?" jo vprašam.
"Ja, to bi bilo super." je postala vesela.
"Kaj se je zgodilo? O moj bog, Kat, kakšna pa si?!" se je na vso moč smejala mama Ros.
"Samo sladko presenečenje je dobila v zahvalo, ker me je včeraj zbudila z ledeno vodo." ji povem razlog.
"Aja, razumem. V tem primeru si prav ravnala." mi je dala prav.
*******************
Odločila sem se, da bom danes šla peš, saj se mi nič ne mudi.
Med potjo gledam posnetek, kako je dobila Kat presenečenje in se smejim. Ta video sem pogledala kakih desetkrat.
"Ja, kaj pa se tako smejiš?" me vpraša Lucas.
"Bi radi videli?" ga vprašam.
"Rade volje, potrebujem nekaj, kar bi me razvedrilo. Daj, pokaži." se je nasmehnil.
"Izvolite." mu dam telefon.
*******************
"O moj bog, to je tako smešno! Še umrl bom od smeha in ne starosti! Pametno." me je hvalil.
"Kajneda? Aja, Kat me je prosila, naj vas vprašam, če imate kakšne zveze za službo. Rada bi namreč imela službo." mu povem.
"Ja, seveda. Kaj pa bi rada delala?"
"Ne vem. Kaj, če ona pride sama k vas, da se pogovorita?"
"Ja, to bi bilo dobro. Jutri se skupaj oglasita tukaj. Ko boš ti, Anamarie delala, se bova midva s Kat pogovorila. Ti je tako prav?" vpraša.
"Seveda. Ji bom sporočila novico. Zdaj pa grem na delo." se mu nasmehnem.

1. Kakšno delo bo dobila Kat?
2. Kaj bo na to rekla Kat?
3. Vam je všeč?
4. Mnenja/kritike?
5. Odgovorite na vprašanja!
31. december 2016
u218854
u218854




31. december 2016
u218854
u218854
Na telefonu sem si nastavila budilko ob 7 h zjutraj, ker Kat vstaja ob okoli osmih. Nastavila sem si budilko zato, da se ji bom lažje maščevala.
***********************
Zbudila me je nežna pesem, tako sem se prijetno zbudila, kot prejšnji dan. Še malo sem ostala v postelji in na široko zazehala, ter se pretegnila. Ja, tako je lepše.
Vstala sem iz postelje in odšla na stranišče, da bi opravila majhno potrebo. Potem sem se uredila in tokrat lepše, kakor včeraj.
Potihoma sem šla v kuhinjo, kjer sem poiskala smetano.
Shit, nimamo je več. Morala bom v trgovino in to hitro.
Vzela sem denar in torbico, ter šla in med potjo razmišljala, kako bi se jim oddolžila. Še vedno ne vem. Se bom pač domislila, ko bom lahko.
Ko sem prispela,sem hitro poiskala smetano in šla k blagajni. Blagajničarka me je čudno pogledala, ker sem kupila samo smetano.
"Je kaj čudnega?" jo srepo pogledam.
"Oprostite. Izvolite."
"Hvala. Nasvidenje." se poslovim.
Plačala sem in vzela smetano.
***************
Hitro sem tekla nazaj domov jn pokuklala h Kat v sobo, da bi videla, če še spi. Na mojo srečo je še vedno spala.
Nastavila sem kamero in si pripravila smetano, ptičje pero, ki sem ga imela shranjeno že dolgo in papirnato brisačo.
Katino dlan sem napolnila s smetano, potem sem jo po nosu požgečkala s peresom, zato jo je po nosu zasrbelo in se je hotela spraskat. Zaradi tega je dobila sladko presenečenje v obraz. Zakričala je glasno, tako pa je zbudila tudi mamo Ros. Skoraj bi umrla od smeha, ko sem videla Katin obraz. K sreči sem vse posnela.
"Kaj za vraga?!" je vreščala Kat.
"Ja, to je moje sladko presenečenje. Mimogrede, kako ti je všeč?" jo posmehljivo vprašam.
"Zelo smešno." je bila rdeča v obraz.
"Ja, tudi meni se je tako zdelo. Kako se počutiš, ko se takole zbudiš?" me zanima.
"Ne dobro. Čakaj, si vse to posnela?!" je bila šokirana.
"Ja, zato, da bi ti pokazala, nič drugega."
"Upam, da res ne."
Podala sem ji papirnate robčke, da se je obrisala. Nisem ji povedala, da je še nekaj smetane ostalo na njenem obrazu.
"Končno si zgodaj vstala." mi je rekla.
"Ja, sploh veš, kako dober občutek je, ko veš, da ne zamujaš in se lahko sproščeno, v miru urediš?" ji opisujem moje občutke.
"Vem, ja. Tudi jaz bi si rada poiskala službo, ampak ne vem, kaj bi delala, saj nočem biti odvisna samo od vaju."
"Če hočeš, lahko povprašam direktorja Lucasa, saj ima zveze?" jo vprašam.
"Ja, to bi bilo super." je postala vesela.
"Kaj se je zgodilo? O moj bog, Kat, kakšna pa si?!" se je na vso moč smejala mama Ros.
"Samo sladko presenečenje je dobila v zahvalo, ker me je včeraj zbudila z ledeno vodo." ji povem razlog.
"Aja, razumem. V tem primeru si prav ravnala." mi je dala prav.
*******************
Odločila sem se, da bom danes šla peš, saj se mi nič ne mudi.
Med potjo gledam posnetek, kako je dobila Kat presenečenje in se smejim. Ta video sem pogledala kakih desetkrat.
"Ja, kaj pa se tako smejiš?" me vpraša Lucas.
"Bi radi videli?" ga vprašam.
"Rade volje, potrebujem nekaj, kar bi me razvedrilo. Daj, pokaži." se je nasmehnil.
"Izvolite." mu dam telefon.
*******************
"O moj bog, to je tako smešno! Še umrl bom od smeha in ne starosti! Pametno." me je hvalil.
"Kajneda? Aja, Kat me je prosila, naj vas vprašam, če imate kakšne zveze za službo. Rada bi namreč imela službo." mu povem.
"Ja, seveda. Kaj pa bi rada delala?"
"Ne vem. Kaj, če ona pride sama k vas, da se pogovorita?"
"Ja, to bi bilo dobro. Jutri se skupaj oglasita tukaj. Ko boš ti, Anamarie delala, se bova midva s Kat pogovorila. Ti je tako prav?" vpraša.
"Seveda. Ji bom sporočila novico. Zdaj pa grem na delo." se mu nasmehnem.

1. Kakšno delo bo dobila Kat?
2. Kaj bo na to rekla Kat?
3. Vam je všeč?
4. Mnenja/kritike?
5. Odgovorite na vprašanja!
31. december 2016
u218854
u218854
Po končanem delu sem tako zmatrana, da bi se lahko vrgla na tla in zaspala.
Ampak nisem. Zakaj? Ker je moja postelja bolj udobna od tal. Nekaj časa pa bom že potrpela.
Začuda je bila avtobusna postaja prazna, zato sem se lahko usedla v klop. Skoraj bi zaspala, če ne bi avtobus prišel ravno pravi čas.
Pozdravila sem šoferja in se usedla na en sedež zadaj.
Igrala sem igrice na telefonu, da ne bi zaspala.
Samo še malo, še malo, sem si v mislih prigovarjala.
Vstala sem s sedeža in pritisnila tisti stop. Ustavil je in odprl vrata, jaz pa sem se poslovila in šla naravnost v mojo posteljo.
Na mojo žalost ni bilo tako.
Kat me je nadlegovala s pogovarjanjem.
"Lahko pozneje? Zelo sem utrujena."
"Ne, ker mi je dolgčas." mi je rekla.
"Da si vsaj osvežim obraz z hladno vodo?" jo vprašam.
"Imaš moje dovoljenje." se je zasmejala.
"Najlepša hvala." se je priklonim in zasmejim.
Na poti do kopalnice sem se smejala zaradi nje.
Odprla sem pipo in počakala, da se je voda shladila, potem sem si osvežila obraz.
"Ah, kako dobro mi je dela." osvežujoče vzdihnem.
"Sem že." se nasmehnem Kat.
"Super. Veliko mi imaš za povedati glede vaju z direktorjem." se je pretkano nasmehnila.
"Sem ti že povedala, da ni nič med nama. To si vbij v glavo." sem zavila z očmi.
"OK, no. Pa se pogovarjava o čem drugem."
Tako sva se pogovarjali ure in ure, nazadnje pa sem ji povedala, da nora jutri z mano v službo. Zadovoljno je pokimala.
"Dekleti, bosta prigrizek?" je vprašala mama Ros.
"Veš, da bova." sva hkrati rekli.
"No, potem pa kar lepo pridota v kuhinjo."
Ko sva vstopili v kuhinjo, ki je dišala po božamskih piškotov.
Pojedli sva jih nekaj.
"Res so okusni. Si jih sama naredila?" vprašam mamo Ros.
"Hvala in ja, sama sem jih naredila." je bila strašansko ponosna.
****************************
Tako je minil najin popoldan oziroma večer.
Odpravila sem se pod tuš in potem spat.
Ko sem se hotela pokriti z odejo, sem se spomnila na piškote.
Vstala sem in po prstih odšla do kuhinje, kjer sem na mizi zagledala velik krožnik, poln piškotov.
Sunila sem jih nekaj in jih pojedla.
Joj, kako so slastni, sem si mislila. Zato sem jih sunila še nekaj.
"Kaj pa počneš?" me je vprašal nežen glas za menoj.
"Nič." se sladko nasmehnem.
"Že razumem. Ukradla si piškote in jih pojedla zase, potem pa se sladko smeješ. Dobro, ne pojej vseh, potrebovale jih bomo še za jutri." mi je pomežiknila mama Ros.
**************************
Spet sem se zbudila prijetno. Uredila sem se in šla zbudit še Kat, tokrat lepo, kot se spodobi.
Uredila se je in nekaj časa sva preživeli doma, potem pa sva se odpravili v službo, kjer je šla na pogovor z direktorjem, jaz pa na delo.
To pa bo še zanimivo, sem si mislila.

1. Kaj se bo zgodilo?
2. Bo Kat dobila službo?
3? Če ja, kakšno?
4. Če ne, zakaj?
5. Vam je všeč?
6. Odgovorite na vprašanja!
02. januar 2017
u218854
u218854




02. januar 2017
u218854
u218854
˝Ooo, koga pa vidim?˝ se je pošalil Lucas.
˝Mene že poznate, njo pa ne, zato naj jo vam predstavim. To je Kat˝ mu predstavim Kat.
˝Pozdravljena, Kat. Jaz sem Lucas, direktor. Anamarie, tikaj me, prosim.˝se je nasmehnil.
˝Seveda. Torej, kako si kaj?˝
˝Super, hvala za vprašanje. Torej, Kat, kaj bi rada delala?˝
˝Vseeno je. Kot pravijo, služba je služba.¨mu je pomežiknila.
Mislim, da se bo kaj dogajalo med njima. Ko sem na to pomislila, sem v srcu začutila čuden občutek. Čudno.
˝Spravi se delat.˝ mi je smehljaje zabrusila Kat.
˝Ja, saj že grem.˝ in tako sem se spravila delat
**********************************************************
˝Torej, kakšno službo si dobila?˝sem vprašala Kat.
˝Še ne vem. Rekel je, da bo poklical prijatelje. Bomo videli.˝ je bila čudna.
˝V redu. Pridi, greva domov.˝jo objamem.
*********************************************************
05. januar 2017
u218854
u218854
˝Ooo, koga pa vidim?˝ se je pošalil Lucas.
˝Mene že poznate, njo pa ne, zato naj jo vam predstavim. To je Kat˝ mu predstavim Kat.
˝Pozdravljena, Kat. Jaz sem Lucas, direktor. Anamarie, tikaj me, prosim.˝se je nasmehnil.
˝Seveda. Torej, kako si kaj?˝
˝Super, hvala za vprašanje. Torej, Kat, kaj bi rada delala?˝
˝Vseeno je. Kot pravijo, služba je služba.¨mu je pomežiknila.
Mislim, da se bo kaj dogajalo med njima. Ko sem na to pomislila, sem v srcu začutila čuden občutek. Čudno.
˝Spravi se delat.˝ mi je smehljaje zabrusila Kat.
˝Ja, saj že grem.˝ in tako sem se spravila delat
**********************************************************
˝Torej, kakšno službo si dobila?˝sem vprašala Kat.
˝Še ne vem. Rekel je, da bo poklical prijatelje. Bomo videli.˝ je bila čudna.
˝V redu. Pridi, greva domov.˝jo objamem.
*****************************************************
Še vedno sem bila zmedena, ker je bila Kat včeraj čudna cel večer.
˝Dovolj mi je. Kat, povej zakaj si tako čudna.˝ jo zaskrbljeno prosim.
˝Hočeš vedeti? No, naj ti povem, da sem zavrnila službo. Lahko uganeš, kaj mi je ponudil?!˝je bila jezna.
˝Ne, ne vem, kakšno ti je ponudil in mi tudi vedeti ni treba. Kaj pa boš zdaj?˝
˝Verjetno si bom morala sama poiskati službo. No, upam, da mi bo uspelo. Zdaj pa pojdi, da ne zamudiš.˝ se mi je nasmehnila Kat.
**********************************
˝ Verjetno ti je že vse povedala.˝me je ustavil Lucas takoj, ko sem prišla.
˝Ja, mi je. Ampak mi ni povedala, kakšno službo si ji ponudil.˝
˝V tem delu ne vidim nič slabega. Poklical me je očetov prijatelj in rekel, da potrebuje tajnico. Torej sem ji ponudil Kat. Ona pa je to zavrnila. To je vse.˝
˝Potem tudi jaz ne vem. Se vidiva, moram iti delat.˝ sem mu rekla.
˝V redu. Ampak po delu mi ne boš pobegnila. Nekam te bom peljal.˝
Le kam? Da ni spet potegavščina, kot zadnjič? Bom že videla, komaj čakam...

1. Kdo je tisti prijatelj?
2. Kam jo bo peljal Lucas?
3. Vam je všeč?
4. Mnenja/kritike?
5. Odgovorite na vprašanja!
05. januar 2017
u218854
u218854




06. januar 2017
u220633
u220633
mrtva si
15. januar 2017
u220633
u220633
ha ha ha
15. januar 2017
u218854
u218854
Nehaj
15. januar 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg