Forum
Moje življenje - zafrknjeno, zakomplicirano in polno jeze, obupa, samoobvladovanja. Moje napake hm... Imam samo eno napako in to je moje življenje. Zakaj? Ne vem taka sem se rodila. Nerodna. Lepa. Pametna. Odrasla. Magnet za nesreče. Magnet za srečo. Magnet za čudeže. Čudeži so mi pomagali preživeti. Navadila sem se, da sem nezaželena, da sem izobčenec. Stara sem trinajst in šola na katero grem je v majhnem mestu Kalifornije. Do zdaj sem zamenjala že štiri šole. Vedno se zapletem v težave. Vedno sem na napačnem mestu ob napačnem času. Velikokrat se sprašujem : "Zakaj jaz?" Taka sem. Vedno se izvlečem. Brez pomoči. Brez prijateljev.

Next?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

28. avgust 2010
u24232
u24232
dejj
28. avgust 2010
u26679
u26679
ndaljuj
28. avgust 2010
Nova šola. Novi spori. Nove napake. Nova izklučitev. Zakaj? Ker mi je ime Ares. Vem moško ime. In to je bog vojne. Vsi vedo to, zato se povečini predstavljam z imeno Anna. Moje ime ne sproši sporov. Imam pa občutek, da sem središče njih. Da jaz zakrivim spor, vojno. Samo zaradi imena. Ime naj bi se vedno prilegalo otroku. Zakaj imam tako ime? Zakaj mi ne more biti ime Anna? To pomeni ljubkost in milost. Ampak ne. Moje ime kar kriči: "Bojujte se z mano. Za vas sem nevarnost. In potem vse te izklučitve iz šol. Res sem nevarnost. Zato nimam prijateljev. Okrog mene je bilo vedno nekaj čudnega. Še zmeraj je.
Next?
30. avgust 2010
u26679
u26679
next
30. avgust 2010
u18082
u18082
NeXtTiiiii
PŁiss...
30. avgust 2010
Ne vem kaj. Vedno imam občutek, da bi morala umreti. Da bi moral umreti ves svet in da sem zadolžena, da za to poskrbim. Res lahko zanetim vojno. Prvo pa morem preživeti dan v moji šoli. Ravno so se končale zimske počitnice. Res ne maram sredi leta priti na novo šolo. Čez zimske počitnice sem uživala v bordanju. Na skakalnicah sem izvajala nove trike. To je življenje. Ljubim adranelin! Motorcros, bordanje, skejtanje, srfanje in adrenalinski parki. Starša mi to omogočita in za to ju obožujem. Vrjetno ste že pogruntali, da sem edinka. Pa kaj! Nikoli mi ni dolgčas. Vzela sem torbo in stopila skozi vrata naše nove hiše. Na dvorišču je čakal voznik. Ja, bogati smo. Pa kaj! Vsedla sem se v majhno limuzino z zatemnjenimi šipami. Odprla sem šampanec. Naredila sem en požirek. Samo pred šolo kaj spijem. In še to ne veliko. Bolel me je želodec. Bila sem izjemno živčna. Saj bom dobila prijatelje! Dobila bom prijatelje! To sem si vedno govorila pa se še nikoli ni uspelo.
Next?
30. avgust 2010
???
30. avgust 2010
Šola! Šola! Šola! Nov dan na novi šoli. Nova priložnost, novo življenje. Nova napaka, nove sovražnice. Stopila sem iz limuzine. Vsi so gledali vame. Zagledala sem tipe na obrobju prkirišča pred šolo. Doživela sem preblisk. Zdelo se mi je, da jih poznam celo življenje. Ampak res celo. Vse bi jim lahko zaupala. Samo neznanci so, ne bodi neumna, mi je rekel angelski glaas v moji glavi. Če jih ne boš spoznala ne boš nikoli vedela, če jim lahko zaupaš, mi je rekel drugi glas v moji glavi. Zvenel je ... pustolovsko.
Next?
30. avgust 2010
next plisss
30. avgust 2010
u26679
u26679
nexttttt
31. avgust 2010
Nisem se pustila zmesti. Odkorakala sem v šolo. Takrat sem opazila, da se okoli tipov gnete kar precej deklet. Vrjetno se tudi njim zdi, da jih poznajo že od nekdaj. Tipi niso samo privlačni tudi cool so. To lahko opazi vsak kreten. Ne zmenijo se za punce. Vozijo se z motorji. Na torbo imajo pripet skejt in čelado. Brez dvoma tudi bordajo. Ne bodo mi pokvarili prvega dneva. Ne bodo mi pokvarili prvega vtisa. To sem rekla tako kot, da bi bilo izvedljivo.
Next?
31. avgust 2010
u18082
u18082
NeXtTiiiiiiiiii...!
31. avgust 2010
u26679
u26679
next! ti pišš najbolše zgodbe
31. avgust 2010
next
31. avgust 2010
next
31. avgust 2010
Hodil sem po hodniku do razreda. Sovražim množice zato sem se hotela čim hitreje prebiti do razreda. Na mojem nove iPadu sem poslušala muziko. Poslušam muziko, ki je pupularna in nimam naj. pevca ali pa naj. skupne. Vsa zvrst muzike mi je všeč. Zaletela sem se v nekoga. Nihče drug kot eden od tipov iz obrobja prkirišča. "Sorry." sem rekla. Pustila sem, da so mi slušalke padle na vrat. Poskusila sem se izmuzniti do razreda. pa mi je tip zaprel pot. "Edina bogatašinja na tej šoli si." je rekel z globokim glasom. "Vem. In?" Zakaj mi more to govoriti? Vem, da sem edina in ni prvi, ki mi je to povedal. "Zakaj si tukaj?" Zavzdihnila sem. "Iz štirih drugih šol so me vrgli." sem rekla. Za mano sem slišala obtužojoče mrmranje. "Tvoje ime?" je pokroviteljsko rekel tip. "Prijatelji me kličejo Anna." sem rekla. "Pravo ime." je zahteval. Ne že spet. Zavzdihnila sem in ga pogledala v oči. "Ares." sem rekla in mu gledala v oči. Nekatiri so nemirno zajeli sapo. "Ares?" Vprešujoče je vzdvignil obrv. "Te kaj moti?" Nisem se pustila splašiti. Spet sem se poskusila preriniti mimo njega. "Če hočeš mimo mene se bova borila." "S čim." sem hladnokrvno vprašala. "Vseeno je." Iz žepa je potegnil majhen nožek. "Z nožem ali čemerkoli drugim ni dovoljeno zabadati v srce, vrat glavo ali trebuh." Pokimala sem. "Ne boš uporabljala noža?" me je vprašal. "Znam se boriti s pestmi."
Next?
31. avgust 2010
u26652
u26652
neext..
31. avgust 2010
Ni pričakoval tega. Sploh ni pričakoval, da se bom borila. V štirih potezah sem ga spravila na tla in ga razorožila. Postavila sem se na noge in odkorakala do razreda. Res dober prvi vtis! "Počakaj!" je nekdo zavpil. Spet ta tip. "Kaj še znaš poleg borilnih veščin?" "Hm... skejtat, bordat, voziti motor, srfati. Obožujem adrenalin. Bi me zdaj pustil na miru?" Pogledala sem ga v oči. Potem sem pogleda preselila na ustnice in vedno bolj dol po njegovem telesu. Pravzaprav je bil kar lep. "Ne. Ne morem."
Next?
31. avgust 2010
u26679
u26679
next! omg, full dobr
31. avgust 2010
"Zakaj ne?" Priklonil se mi je. "Borila si se z menoj. Premagala si me. Ime ti je Ares. Preteklost, sedanjost in prihodnost te šole si." "Ne vrjamem v take neumnosti." "Misliš, da je naklučje, da so te vrgli iz štirih šol." je vprašal nekdo iz množice. "Seveda ni naklučje. Vedno sem zabredla v težave." "Ni res." je rekel tip, ki se je tepel z menoj. "Taka je volja bogov. Prišla si, da bi nam pomagala. Da bi nas rešila. Prišla si ustvariti prihodnost. Ohraniti naša življenja." Pogledal sem ga v oči. "Kako naj ti pomagam, če ne vem kako ti je ime?" "Moje ime je Moto." "Moto?" "Da. Nimamo imen samo vzdevke. Pomagati nam moraš." "Ne vrjamem v te neumnosti. Samo dekle sem Moto." "Nisi dekle. Angel si. Rešiteljica nedolžnih. Poslali so te bogovi Ares. Prišel je čas za vojno."
Next?
03. september 2010
???
04. september 2010
nexttttttttt
04. september 2010
u18082
u18082
NeXtTiiiii...!!!!
04. september 2010
u26679
u26679
next
04. september 2010
"Vojno? Res? A mislite, da sem neumna?! A vsakemu novincu priredite tako 'zabavo'?" "Ares ni zabava. Resnično se dogaja." "Dogaja kaj? Pred čim naj bi vam pomagala?" "Ne vemo. Vsako noč izgine eden od nas. Eden od varuhov." Pokazal je nase in tipe, ki sem jih videla z njim. "Varuhi? Kaj varujete?" "Varuhi so namenjeni temu, da čuvamo ljudi. Jih branimo. Zdaj pa pri tem nismo uspešni. Vse nas pobija. Vse." "Kdo?" "O njem ne govorimo. Zo prinaša nesrečo." "Kdo vas pobija in zakaj rabite mojo pomoč?" "Edina varuhinja si, ki nas lahko reši. Tvoja avra... Okoli tebe je več energije kot ob navadne človeku ali navadne varhu." "In zaradi tega sem angel? Zaradi tega sem boginja?" "Da."
05. september 2010
u18082
u18082
NeXtTiiiiiii
05. september 2010
"Poslušajte. Vsi. Nič nisem. Nula." "Ares moraš na pomagati." "Ne vem kako. Ne znam." sem rekla brez upanja v glasu. Moto je to zaznal. "Ares za vse obstaja upanje. Za vsakega od nas. Tega upanja pa ne bo več, če boš odšla, če se boš vdala." Preletela sem množico obrazov. Vsi so me gledali s pričakovanjem. "Bom razmislila. Če se odločim, da vam pomagam mi boste morali zaupati zgodbo in me naučili kako se resnično boriti." "Bomo, Ares." Množica se je razkropila in lahko sem odkorakala v razred. Med poukom nisem sledila. Razmišljala sem o meni. Mojem življenju, mojih napakah.
26. september 2010
u23965
u23965
neext ^^
to si napisala tut na VB ^^
27. september 2010
Bil je konec pouka in pocasi sem korakala po dvoriscu pred solo. Moto se je kar naenkrat pojavil pred mano. "Odlocitev?" "Razmisljala sem..." "In..?" "Mogoce vam lahko pomagam." Sola se ja zatresla. Vsi so vzklikali. Jaz, Moto in njegovi kolegi smo se v bliznem parku usedli na klop pod lipo. "Moram ti povedati zgodbo. To sem ti obljubil." Prikimala sem in pazljivo poslusala. "Ves nase mesto je bilo vcasih mirno in bilo je toliko zivljenja in toliko veseja." je povedal s tezkiv izdihom. Zazrlel se je v nebo. "Danes pa se bojimo za svoja zivljenja in nocemo hoditi po ulicah. Ne zaustavijo ga niti zakljenjena vrata, niti porsnje za zivljenje, niti jok zensk, ki gledajo kako pobija njihove otroke?" "Ampak kaj jih pobija?"
28. september 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg