Forum
ησ.. тυкєנ вσм ριѕαℓα яєѕηιčηє ιη ηєяєѕηιčηє zgσ∂вє. ѕєנ вσм ρσνє∂αℓα кєяє ѕσ ρα кєяє ηιѕσ яєѕηιčηє. ηαя∂ιℓα ѕм єησ ѕтяαη zα νєč zgσ∂в кя ѕє мι z∂ι šкσ∂α, ∂α мαš ρσℓ ηєѕкσηčησ тєм ρя ƒσяυм тємαн ηα ѕνσנм ρяσƒιℓυ... υραм ∂α вσѕтє υžιναℓ.
15. januar 2013
Naslov:ѕм ν ѕσνяαžηιкσνgα вяαтα؟
~яєѕηιčηα zgσ∂вα
~ℓנυвєzєηѕкα

Včasih sm bla velikrat v enga sošolca-Gašperja iz šole. Z njim sm hodla v vrtc (tkrt mi ni bil nikol ušeč). Ampak večinokrat k sm bla vanga (v šoli) sm mu težila pa se mu obešala po nogi. Razlika je da sm bla takrt ful mejhna/mlada. No skratka- v šoli v naravi v 3 razredu je povedu moji sošolki da je vame in je ona dala njemu taborniško častno, da ne bo men povedala. Ampak enkrat je pršla do mene in mi rekla: "a veš, da ma Gašpr rajš mene kt tebe". Js še takrt nism vedla, da je bil kadarkol vame ampak sm bla useen žalostna kr je tko povedala. No, pol k sm ugotovila, da je bil takrt vame sm bla v mislm da v 5. razredu. Une sošolke ne sovražm ampak odkar je bil Gašpr nesramn do mene sm misnla da me še enkrat bolj sovraž in zato sm ga še js začela. No, še zdej sva sovražnika. Ampak zgodba govori o njegovem mlajšem bratu. Ime mu je Žiga. (6.razred) Kr naenkrat mi je vsakič k me je sreču mi je govoru "Pikica in Tonček" (meni je ime Pika). To je blo nen ful ušeč. Pol sm še jst njemu napisala listk, Kjer je pisal, da mi je ušeč (nism lagala). Potem mi je pa usakič govoru "pikaču". Js sm bla ful vesela. Meni se je zdel luškan-mal blond lasje,modre oči.. in sramežljiv. Ampak pol je Gašpr to ugotovu in mi začel težit. (meni se je useen zdel, da sva si z Žigatom usojena, zato ker sta ble moja pa njegova mami v osnovni šoli in srednji šoli sošolke in ker smo se čudežno srečal na Silbi (mejhn otočk na hrvaškm) k so pršl z jadrnico, sam da je nismo glih dobr vidl). No, pol so ble poletne počitnce, torej konc šole. Bli smo na vikendu v Luciji. Z bratom sva šla na bazen v marini. Pol pa kr nemorm vrjet svojim učem... Žiga je glih plavu v bazenu, v kerga sva hotla it z bratom. Pa še Gašprja ni blo zravn. Najprej smo plaval vsak na svoji strani bazena, k je on še naju upazu... drug dan spet isto, sam da se nismo izogibal tok en druzga...treti dan smo se že mal pogovarjal in bli tko kt samo prjatli. Tok dobr občutk O_o... Četrti dan spet isto, sam da se še bl zabavamo in pogovarjamo. Aja-pa še pokaže nama jadrnico, da jo končno dobr vidva... peti dan se spet zabavamo, sam naslednga dneva nej ga ne bi blo kr nej bi šli drugam. Škoda.. K končno spet pridem za komp-torej iz vikenda mu na FBju pošlem prošnjo, da sva v zapletenem razmerju. Ful sm nervozna... Ampak nervoza se spremeni v veselje k vidm, da je sprejel. Naslednje šolsko leto-(7.razred). Ful sm vesela kr mam fanta, pa čeprov ga srečam sam na kosilu. Energija, k sva na istm placu mi polne glavo kukr baterija pa čeprov sm mela dolg pouk. Sam pol.... skor v sedanjosti Vidm, da si je na FBju spremenil iz tistga razmerja z mano v "samski". Nevem če veste, kolk sm bla žalostna. Ampak to nažalost še ni konc. On me pol odstran iz prjatlstva.. ne najdem njegovga profila...Vem, da ga ve v to prepriču njegov lastn brat-Gašpr. Ampak Napetosti ni več tolk... Fuuul sm bla žalostna.........Ampak-Kaj!! Napetost je vsaj mal nazaj. K sm ga že skor prebolela! Na mojo žalost nisva več uradno skupi pa čeprov bi ga rada nazaj. zgodba se končuje in rada bi samo povedala, da mam zdej več prostora v glavi, k ga rabm za šolo. In še to-nasvet zate-bodi močn/a v katerem koli trenutku, ker ni še konec, kaj šele začetek.
15. januar 2013
uuh kok sm napisala.---No, da si loh mal predstavljate kakšn je žiga vm dam video, v kerm je tist fant skor isti----------------------------------------------------------------------------------------------
15. januar 2013
Še čakam na popravljeno verzijo moje knjige, ki ni v prodaji... ko jo dobim bom po delih objavljala na tej strani.
15. januar 2013
u114589
u114589
ahahah....alo pika ker sošolka ti je rekla da ma Gašpr raj njo kot tebe? :''o
aja nextiii < 333333
16. januar 2013
Lara
17. januar 2013
u114589
u114589
aja :'o hihi
17. januar 2013
drgač zdej čakam da mi učitlca pošle poprauleno verzijo knige
18. januar 2013
čakaam ;"0
18. januar 2013
no... sm končno dobila popravljeno..

Naslov: пα яσвυ ızυмятנα
-ızмıšʟנεпα
-ɔпενпıκ

1. poglavje
Že desetletja so ljudje upali in obljubljali, da bodo rešili svet pred izumrtjem, a prav nič niso uspeli popraviti škode onesnaževanja. Veliko rastlin in živali je pomiralo in izumiralo in ljudje so vse težje dihali. Nebo je bilo sivo in trava pokrita s temnim dimom, ki jo je dušil. A to je le začetek zgodbe.
Ime mi je Nelli in hodim v drugi letnik v edini srednji šoli, ki še stoji v tem mestu. Imam nekaj prijateljev, s katerimi se ne morem družiti drugje, kot v šoli, saj moramo ostajati doma zaradi nevarnosti onesnaženega zraka, ki je začel postajati nevaren leta 2016, a zdaj je minilo preveč let, da bi preživeli brez dihalne maske.
Danes je sobota in v ponedeljek bomo pisali matematiko. Zelo sem živčna, ker ne znam dovolj za 3jko. Dan mineva in spominjam se, kako je učiteljica razlagala neko legendo o družinskih izletih, ki jih zaradi zunanjih nevarnosti ne poznamo več, in o uri geografije, ko se je zemljevid trgal in nagajal učitelju. Ko več ne vem, kaj bi še počela, pogledam skozi okno in si poskušam predstavljati park s svetlo zeleno travo in desetimi drevesi. Kako bi se sinice lovile po grmovju in žvrgolele. Nato se zdrznem in pomislim na lastovke, ki so jih prejšnji mesec zabeležili kot izumrlo vrsto. Grem v kopalnico, da bi si umila zobe. Gledam v ogledalo, ker imam občutek, da me nekdo gleda. Pozno zvečer na poti v posteljo se čudim, kako sem lahko tako dolgo razmišljala. Z odejo se pokrijem in poskušam izprazniti misli, da bi laže zaspala, … in končno mi misli odtavajo v spanje.
26. januar 2013
u114589
u114589
Omg pika fulj dobr ;')
26. januar 2013
u114589
u114589
Neeext :'*
26. januar 2013
tnx
26. januar 2013
u114589
u114589
Kdaj napises naprej? :'*
26. januar 2013
Lohk zdele sam pol po drugm poglavju pom počakala da še kdo nexta
26. januar 2013
2. poglavje
Zjutraj je bilo nebo še vedno temno zaradi prahu in sivega dima v zraku. Ker sem malce težje dihala, sem si morala nadeti masko, in čez nekaj časa mi je bilo veliko lažje. Potem sem se lotila učenja matematike in se med tem malo igrala z radirko, tako, da sem poskušala zadeti barbiko, ki sem jo imela le še za friziranje.
Ko končam, si prižgem radio, na katerem govorijo o živalih, ki jih danes beležijo kot izumrle, in povedo, da so na gladini Bajkalskega jezera v Rusiji opazili veliko mrtvih rib. Še smo živi, a svet pod nami se dobesedno ruši. Malo razmislim, zakaj še ni bilo konec sveta, in ko postanem lačna, se odpravim v kuhinjo. Za zajtrk bi si želela kosmiče ali kruh, ampak je žito zaradi onesnaženosti zemlje in vode že skoraj prenehalo rasti. Uležem se na kavč in s svojim telefonom na dotik pokličem prijateljico. Signala je malo in se zato slišiva slabše, kot bi se pogovarjali v šoli. Govoriva o likovni vzgoji, ocenah in matematiki. Ko končava dolg pogovor, pogledam skozi okno, kjer ni na ulici nikogar. Medtem ko gledam, čakam, da bi se spomnila česa, kar bi lahko delala in s čimer bi preganjala dolgčas. Odločim se, da bom telovadila. Najprej vrtim glavo, nato krožim z rokami, boki in nazadnje še s koleni. Ko se ogrejem, naredim most, pirueto in še malo zaplešem pred ogledalom. Zadihana sem. Grem do pipe in malo popijem. Voda je grenka, ampak ljudje pravijo, da ne škoduje zdravju. Od pipe hodim do sobe in v njej še enkrat pregledam preverjanje iz matematike. Usedem se na posteljo in v roke vzamem knjigo. Preberem dve poglavji in jo odložim nazaj na tla. Počasi odidem v kopalnico, da bi si počesala lase, umila obraz in zobe. Potem se v postelji pokrijem in ugasnem varčno svetilko. Kmalu zaspim. Sanjam, kako dobim 1ko pri matematiki.
26. januar 2013
u114589
u114589
Okii ...deej....aja pa okol mal uglašuj pa jih bo več bral...pa oglašuj na zgodbice...
26. januar 2013
u114589
u114589
Huuudo ;')
26. januar 2013
na koncu te knjige dam pa še slikco originalne naslovnce........
še kkšn next??
29. januar 2013
u121128
u121128
Pika oglašuuj :'** drgač nau noben braul ? :'(
29. januar 2013
vem sam enim to ni ušeč...
29. januar 2013
next
01. februar 2013
3. poglavje
Ta nočna mora se je iztekla v zgodnja ponedeljkovo jutro.
Hitro se oblečem in pripravim torbo za šolo. Nato grem na pot. V glavi si ponavljam matematiko, ki jo bomo pisali drugo uro. Ko pridem do velikih srednješolskih vrat, malo premislim, če dovolj znam ali naj se zlažem, da sem zbolela. Končno zberem pogum in vstopim.
V učilnici slovenščine me že čakajo prijatelji. Usedem se na svoje vsakdanje mesto, pripravim zvezke in se osredotočim na pouk. Ko učiteljica vstopi, jo vljudno pozdravimo. Danes pišemo spis za vajo. Minute minevajo. Ure je konec. Učitelj matematike že čaka z nalogami. Ko se usedem v klop, poskušam sprostiti živce. Test se najprej zdi težek, a čez čas začenjam dojemati, da znam dovolj. Nekaj nalog kljub temu, da imam dovolj znanja, pustim nerešenih. Potem … likovna vzgoja. Čeprav jo imam skoraj najraje, razmišljam le o matematiki.
Dan v šoli je minil in končno grem lahko domov. Na poti vidim embalažo, ovitke čokolad in poginule golobe. Skoraj mi gre na jok, ker vidim vse to, malo pa tudi zaradi prašnega zraka.
Doma slečem jopo in še enkrat razmislim, kako sem reševala matematiko. Če ne bi bili naši domovi tako dobro grajeni in prilagojeni razmeram, bi o tem razmišljala še z masko na glavi. Kisik v mestu pretežno proizvajajo rastline v lončkih, saj so drevesa posekana, druge rastline, ki rastejo na prostem, pa tega niso več sposobne. Potem naredim domačo nalogo in prižgem televizijo. Ko iščem najljubši program, naletim na poročila, v katerih govorijo o novih katastrofah, ki škodijo ljudem, rastlinstvu, živalstvu in Zemlji. Televizije ne gledam dolgo. Na računalniku poiščem nove slike Zemljinega površja. Dve sliki potem nalepim nad posteljo. Prva prikazuje čas, ko je bil zrak že onesnažen, a drevesa še niso bila posekana, druga pa mesto, v času, ko veter odpihne dim (in šele takrat natančno vidiš, kakšne so stolpnice v resnici). V postelji se še enkrat zagledam v sliki, preden zaspim.
02. februar 2013
u121128
u121128
Omg---> next
02. februar 2013
4. poglavje
Naslednje jutro se zbudim z ničemer drugim kot upanjem na pozitivno oceno pri matematiki, ki mi ne da miru. Danes bom morala čakati do 5. šolske ure, da bom ugotovila, kako mi je šlo. V torbo skoraj pozabim pripraviti zvezek za slovenščino in ko primem zvezek za matematiko, se mi zatresejo roke. Še nikoli nisem bila tako zelo zaskrbljena glede ocene.
Ko počasi odhajam od doma, me stisne v pljučih. Na srečo sem imela s sabo dihalno kisikovo masko. Po 15 minutah prispem v šolo. Še tri minute imam do začetka pouka, zato pohitim v razred. Na svojo klop odložim zvezke, ki jih potrebujem.
Kmalu opazim novega učenca v našem razredu. Tik preden učiteljica vstopi, pomislim, kaj dela nov učenec v drugem polletju na novi šoli (?). Zaradi njega pozabim na skrbi zaradi matematike, a nisem prepričana, kaj naj bi to pomenilo. Učiteljica vstopi in jaz pozabim na vse, kar sem razmišljala. Končamo z angleščino … zgodovino … slovenščino … glasbeno vzgojo … in končno matematika. V razredu nervozna odložim torbo in čakam učitelja. Ko vstopi, pozdravi in mi odzdravimo. Mirno prelista, da bi preveril, če ima vse teste. Na tablo napiše povprečne ocene našega razreda. Večina je dobila 2ke, 3ke in 4ke, a zase ne vem. Učitelj počasi začenja deliti liste. Zdi se mi je, da traja celo večnost. Ko dobim svojega, počasi odprem oči, da bi videla oceno. Piše 3 in vidim, da točk ni tako malo. Skoraj bi poskočila od veselja, saj sem vedela, da višje ocene ne bi uspela doseči.
Na poti domov me peče grlo, saj je zrak suh.
Po domačih nalogah se spet dolgočasim. Iz plastičnih vrečk izrezujem vzorce in kose brez pomena. Ko zmanjka prostora na vrečki, se lotim učenja. Zvezek iz recikliranega papirja mi je že skoraj razpadel, ker mi vedno pada po tleh. Čas mineva in kmalu bo noč.
Umivanje zob … postelja …
05. februar 2013
u121128
u121128
waaau *____* neeextii
06. februar 2013
5. poglavje
Naslednji dan v šolo prispem malo prezgodaj, vendar srečam že nekaj sošolk. Ko se jim približam, slišim, da se pogovarjajo o novem učencu in ga hvalijo, kako je luštkan. Ne, da ne bi bil seksi, ampak nanj pa nisem nora. Končno začnejo prihajati še ostali sošolci in pouk v učilnici 32 se začne. Ure počasi minevajo in med odmori vidim, kako vse sošolke šepetajo, medtem ko kažejo na tistega "luštkanega" novega sošolca. Po šestih urah pouka in presedanja po učilnicah odidem domov.
Imam ogromno naloge. Po treh urah nalog in malo učenja se lotim risanja po steni, ker je papir predragocen. Potem se ogrejem, naredim most, poskušam držati stojo ob steni čim dlje. Moj rekord je malo manj kot minuta, cilj pa vzdržati do cele minute. Ko porabim vse ideje proti dolgočasenju, pripravim torbo in obleke za jutrišnji četrtek. Prijatelji radi preurejajo slike na računalniku in zato sem za rojstni dan dobila že dve preurejeni sliki svojega obraza v srebrno-belem okvirju. Počasi mineva dan in jaz konec dneva čakam na kavču pred televizijo.
Klic prijateljice. Začne govoriti o tem, kako noro je zaljubljena v novega učenca Dejana. (Tako mu je torej ime.) Ko končava, še vedno ležim pred televizijo in na kratkih poročilih povedo, da so spet nekje ob vodi našli neke radioaktivne snovi. Sama v sebi malo zjokam, ker si predstavljam, da bo zdaj zdaj začelo deževati nekaj smrtonosnega in vsi bomo pomrli. Osredotočim se na čas in ugotovim, da je že pozno. Ko si umivam zobe, spet opazim neko liso za mano in imam občutek, da me nekdo gleda, a se v strahu prepričujem, da ni nič.
V spalnici se s prijaznim pogledom zagledam v tista dva računalniško preurejena portreta mojega obraza, nato pa še v ne preurejeno sliko v kotu spalne omarice. Ležem v posteljo in čas mineva …
10. februar 2013
u121128
u121128
NEXT *_________________________*
10. februar 2013
u121479
u121479
next *__*
15. februar 2013
6. poglavje
Že je četrtek in do konca tedna nimamo nobenih ocenjevanj … Ampak na urniku piše, da imamo ogromno dolgočasnih šolskih ur. Da bi vsaj malo pozabila na šolo, se preoblečem v svojo tretjo najljubšo obleko, ki sem si jo včeraj pripravila na posteljo, in medtem prepevam eno in edino pesem, ki mi je prišla na misel … Ko se odpravljam v šolo, ugotavljam, da mi gre prav ta ena in edina pesem na živce, saj se je ne morem spraviti iz glave.
V šoli spet govorice o "najlepšem" Dejanu, ki so se počasi nehale širiti, saj so jih slišali že vsi – učitelji, ki hodijo po hodnikih, učenci, ki so na poti v svoje razrede, tako kot jaz.
Danes je moj urnik tak: 1. matematika, 2. slovenščina, 3. kemija, 4. likovna umetnost, 5. fizika, 6. umetniška zgodovina …
Zakaj se sploh še učimo naravoslovne predmete, če pa ne potrebujemo vedeti več kot to, da svet razpada tik pod našimi nogami. Učne ure se vlečejo v neskončnost, a se pouk čez čas konča (končno!). S prijatelji se med potjo do ogromnih vhodnih vrat pogovarjamo o vsem in kolikor je – od šolskih tekočih stopnic, ki stojijo na sredini hodnika, do tistih vhodnih vrat pred nami – mogoče.
Nekaj metrov od šole ugotovim, da sem pozabila svojo masko, zato si z vodo iz plastenke zmočim šal, ki sem ga imela ovitega okoli vratu, ter si ga postavim pred nos in usta, kot so nas naučili v šoli (končno nekaj koristnega). Nadaljujem s hitro hojo in ko pridem do doma, opazim, da so vrata na novo prebarvana. To pa tako, da se umažem.
Ko pridem v svojo sobo se lotim domačih nalog.
Ura je petnajst do devetih in končala sem z zadnjo matematično nalogo. Nisem še zaspana, odločim se, da bom gledala televizijo. Preskočim vse programe s poročili in ustavim na glasbenem programu, saj nisem razpoložena za katastrofalne novice. Čez čas pripravim torbo z zvezki, prenosnim računalnikom na dotik in dihalno masko. Ko pridem v kopalnico, da bi si umila zobe in obraz, ugotovim, da je cela zamegljena od prahu in dima. Hitro se uredim in v sobi ležem na posteljo …
18. februar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg