Forum






Kako naj pričnem svojo zgodbo? Naj pomislim. Že vem.
Moje ime je Lia Bianchi. Stara sem devetnajst let. Rodila sem se 18. 8. 1991 v presneto dragi Avstriji, moje korenine pa so zakoreninjene v Italiji. Imam mlajšega bratca Ricca in sestrico Bello, ki sta dvojčka. Rodila sem se v zelo revni družini, nimamo niti za svinčnik. Starša imata službi, vendar zaslužita le za nekaj malega hrane in da pokrijeta stroške. Vse obleke, ki jih imamo –in jih ni veliko- dobimo na Rdečem križu. Hodila sem le v osnovno šolo, kajti srednje šole si ne moremo privoščiti. Moja že od malega želja je postati pisateljica, ampak v teh razmerah mi ne bo nikoli uspelo. Žal moram to narediti.
Noč je in vsi spijo. Vzela sem svojo staro raztrgano in pokrpano torbo. Vanjo sem stlačila tistih nekaj svojih ubogih oblačil, denar, ki sem ga prihranila v 19 letih t. j. okoli 20€ in plastenko vode. Vse družinske člane sem poljubila na čelo. Pri vhodnih vratih sem se žalostno ozrla po majhnem prostoru, ki smo ga mi im. stanovanje, tiho sem zašepetala. »Žal mi je, ampak ne morem še dalje tako živeti. Upam, da vas še kdaj vidim. Pogrešala vas bom. Na svidenje.« Čim tišje sem za sabo zaprla škripajoča se vhodna vrata in se znašla v rahli svetlobi, svetlobi, ki jo je dajala osamljena cestna luč. Hitro sem poiskala prvo avtobusno postajo, kjer so prodajali vozovnice. Kupila sem si vozovnico za v Sieno, ostalo mi je še borih 5€. Nekaj minut sem še čakala na postaji in avtobus je prišel. Njegova vrata so se odprla. Nekajkrat sem globoko vdihnila in izdihnila. Ali naj grem na avtobus? Ali naj pustim revno življenje za sabo? Ali bo tam res bolje? Nehaj razmišljati, ker če boš potem ne boš prišla do Verone. Hitro sem stopila v avtobus preden bi si premislila. Usedla sem se nekje na sredi njega. Še tile stoli so bolj udobni od postelje na kateri sem spala vsa ta leta. Avtobus je speljal, torbo sem si položila v naročje in glavo naslonila na prijetno hladno avtobusno stekleno okno. V nekaj minutah sem že spala. Ko sem se zbudila se je avtobus ustavljal in na nebu je že sijalo prijetno pomladno sonce. Na tabli je pisalo, da smo prispeli v Sieno. Vozniku sem se zahvalila za prevoz in se počasi odpravila po cesti.
Kako lepa je Verona. Starinsko in zgodovinsko obarvano mesto. Ptice prepevajo, na nebu ni sledu oblaka, drevesa cvetijo, na travnikih posutih z cveticami se sem ter tja pojavi kakšen konj ali poni. Ljudje se vsi zdijo prijazni na pogled. Nekateri se smejijo, nekateri se pogovarjajo, nekateri jejo. Nikomur se nikamor ne mudi in ni velike gneče. Mimo glave mi je švignil omamen vonj sveže pečene pice in šele zdaj sem se začela zavedati kako lačna sem. Spila sem požirek vode, da bi malo potešila lakoto.
Prišla sem do velike, visoke, mogočne cerkve. Stopila sem vanjo in takoj me je očarala. Usedla sem se v klop in molila za družino in, da bi mi Bog pomagal ter stal ob strani. Šele zdaj sem se spomnila, da si moram najti službo. Nekako moram preživeti, a kje naj začnem z iskanjem? Naj govorim italijansko ali angleško? Angleško bolj obvladam, ampak bom nekako nadgradila ljubo italijanščino. Naj iščem delo za gospodinjo, varuško ali raje kot natakarica? Če bom gospodinja bom morala kuhati, pospravljati, pometati in še veliko stvari. Če bom varuška bom imela opravka s čudovitimi otroci. Če bom natakarica bom stregla in bom mogoče celo dobila kaj drugega za obleč. Kje bi največ zaslužila? Kaj se mi najbolj splača? Če bom gospodinja imam zagotovljeno hrano in streho nad glavo. Mislim, da bom gospodinja. Tukaj je večina ljudi bolj premožnih in bom lažje našla službo. Poiskati moram center za zaposlovanje.
Odpravila sem se na trg in ustavila neko dekle. Poskusimo z mojo zakrnelo italijanščino. »Oprostite, ker vas motim. Em, bi mi lahko, prosim povedali…kje je center za…zaposlovanje?«
»Seveda. Po trgu greš naravnost, na križišču zaviješ levo in nato še enkrat levo in na tabli je napisano Center za zaposlovanje.«
»Hvala vam, za vašo pomoč.«
»Malenkost.« Prijazno se mi je nasmehnila in se odpravila naprej po trgu. Sledila sem njenim navodilom in kmalu sem bila pred centrom. Stopila sem vanj in ni bilo nobene gneče. Za pultom je sedela gospa, ki je imela okoli petintrideset let s temno rjavimi lasmi. Pristopila sem k pultu in namenila mi je osladen nasmeh, ki ga imajo vsi ljudje, ki opravljajo takšne službe. »Dober dan. Si prišla iskati službo?« Ne, tukaj sem, zato ker imam službo in bi se vam rada s tem pohvalila. »Da. In, če je kakšna možnost, ali iščejo kje kakšno gospodinjo?«
»Prišla si v pravo mesto za to službo, draga. Ponujenih je kar 21 prostih delovnih mest za gospodinjo. Ti jaz izberem, kje boš lahko delala ali si boš sama?«
»Vi mi prosim izberite.« Nekaj kratkega časa je z očmi hitro švigala po papirju in se končno odločila. »Meni se zdi najboljša odločitev pri družini Ruffini. Mesečna plača je okoli 900€, kar je zelo veliko za gospodinjo. So premožna družina, ki poseduje veliko vinogradov in imajo dokaj veliko hišo. To je na hitro njihova predstavitev od mene. Tukaj imaš naslov in še nekaj malih podatkov o njih.« Podala mi je pet listov na katerih so bile tudi slike hiše in verjetno njihovih vinogradov. »Je daleč od tukaj do te hiše in posesti?«
»Nekaj pet kilometrov, kar je malo. Posesti je zelo veliko in občasno boš verjetno obtičala tudi v vinogradu.«
»Hvala za vašo prijaznost. Se bom nekako znašla.«
»Ni zakaj. Na zadnjem listu imaš tudi napisana navodila do hiše.«
»Še enkrat hvala. Lep dan še naprej. Na svidenje.«
»Enako. Na svidenje.«

Kak se vam zdi? Pa res povejte no skritizirajte, kej bi lah bil boli. Pohvalte kar vm je uredu.
Next?
10. april 2014
u168988
u168988
next
10. april 2014
next
10. april 2014
Ok vem da sem pozna, ampak a se ti zavedaš kok popolno pišeš in sam enkrat še mi reči da ne pišeš dobro pa se ne menim več s tabo. Fuul je dobro. Neeeeeeeext
24. april 2014
takule se zmenve obupan pišem in menle se bove pa če ti tak stvari usak dan najedam verjem next pa upam d bo hmau ja me šola pa obveznosti bašejo (dodajte mau lenobe ahah)
06. maj 2014
Neeext
06. maj 2014
u170256
u170256
neeeeext!
21. maj 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg