Forum
Tuki bom pisala zgodbice,ene resnične ene iz neta,...
Bil sem tako srečen, ko sem prvič spoznal, da me bodo nekam vzeli. Mene, starega nemškega ovčarja pač ni bilo za nikamor vzet. Strpali so me v svoj star boks, ki je bil že pajčevinast in ga dali v avto. Rajko je že sedel za volan, Marinka pa se je zaklepetala z sosedo. Videl sem malega Marka, ki me je s solzami v očeh gledal. Zalajal sem , da se bom vrnil-majhni otroci so tako občutljivi. Sam, mešanček, ki se nam je pridružil pred kakim letom, ni kot ponavadi veselo migal z repom ampak me je otožno gledal... Res so me medli. Ko Marinka ni gledala sem potiho skočil iz boksa in se približal Samu. Sam me je polizal po sivem gobčku in zacvilil. Nisem razumel. Zakaj je bil tako žalosten? Saj se bom vrnil... Nazaj sem ga polizal nato pa se še malo razgledal okrog. Videl sem sosedovo oranžno muco Vido, ki se mi ni kot ponavadi posmehovala. Samo nerodno ji je bilo. Strmela je v kuščarja in ni niti trznila. Vse skupaj me je begalo bolj kot sem si lahko predstavljal. Doberman Jack iz sosednje hiše me ni kot ponavadi sovražno gledal. Gledal me je obupoma nato pa dejal: ''Žal mi je prijatelj. Adijo.'' Še preden sem lahko odgovoril me je Marinka prijela in me dvignila v avto. ''Oh ti trap...'' je dejala in me objela. Nežno sem jo polizal po obrazu. Zadnji nogi sta me grozno boleli...že nekaj mesecev.
Tisti izlet ni bil tako prijeten kot sem si predstavljal. Peljali smo se kakšnih 15 min, nato pa izstopili pred ogromno beo ordinacijo. Notri je zelo smrdelo. Rajko me je moral prijeti in me zvleči na veterinarsko mizo. Žalostno me je pogledal in me počohal za ušesi. Hvaležno sem ga polizal, potem pa je vstopil veterinar in za seboj zapr vrata. ''Če želite lahko obdržite ovratnico...'' Je dejal. Rajko in Marinka sta se spogledala nato pa dejala: ''To bi bilo super.'' Veterinar je zavdihnil in si zamrmral:''Sovražim ta del.'' Prijel je inekcijo, potem sem pa nekaj ostrega začutil v tački. Zacvilil sem. Marinka je bruhnila v jok in se stisnila k Rajkotu. Jaz pa sem postal zaspan...Tako zelo zaspan...Kot, da bi lahko spal...za vedno.
21. junij 2010
Še ena (ta bo u delih) :
NOČ IN DAN ČAROVNIC

Blair je tiho opazovala gospodično Phillips, njeno učiteljico zgodovine. S svojim svinčnikom je na zadnjo stran zvezka risala razne podobe, risbe brez pomena. Bila je skoraj v transu, ko je na desnem ramenu začutila top udarec. Takoj se je zdramila. Njena soseda Alice jo je dregala ; ''Blair! Učiteljica te kliče!''. Gospodična Phillips je očitajoče pogledala Blair nato pa ponovila vprašanje: ''Blair ali poslušaš?'' Blair je še vedno nekoiko zmedena odgovorila: ''Seveda, gospodična Phillips.'' ''No potem pa ne boš imela težav povedati o čem smo ravnokar govorili?'' jo je povsem mirno vprašala gospodična Phillips. Blair na to vprašanje ni odgovorila. Gospodična Phillips jo je samo še enkrat ostro pogledala nato pa nadaljevala: ''No kje smo ostali? Aha seveda...Legende..Kot vsi veste bo jutri Noč čarovnic. Odločila sem se, da vam dan popestrim z nekaj miti.'' V razredu je završalo. Blair je bila v trenutku budna-že vse odkar je njena najljubša sestrična Lily skrivnosto izginila Blair hrepeni po tem, da bi jo spet videla. Da bi bila Lily duh. Da bi se vrnila. Lily je izginila na Noč čarovnic, prejšnje leto. Z Blair sta hodili po hišah in se razkropili. Čez 15 min naj bi se dobile pred trgovino. Lily se nikoli ni prikazala. Gospodična Phillips je utišala razred in nadaljevala: ''Seveda bodo miti povezani z našim okrožjem. Govori se, da je tukaj na Manhattnu pred stoletjem živel star možakar-brez družine ali prijateljev je živel v majhni hišici na robu mesta. Zakleti hišici. Vsak drug teden je k njemu prišla nuna in pogledala kako je z njim, toda večinoma je bil na samem. Nekega dne so ga našli mrtvega-ni bila kap, ni bil umorjen. Bil je...Prestrašen. Njegov obraz je bil spačen v grozi. Preiskovalci so preiskali hišo, o strupenih snoveh ni bilo sledu. Njegova smrt ostaja skrivnost. Pred 50 leti se je v isto prenovljeno hišico vselila družinica- Oče Hugh, mati Cheryl in dva otroka- Ben in Jason. Bili so srečna družinica... Do 4. aprila leta 1958. Takrat je 7 letni Ben našel svojega očeta-Ben je rekel, da je imel Hugh povsem blede oči in odprta usta, da Bena niti videl ni. Cheryl ga je prestrašeno gledala-vsaj tako se je Benu zdelo. Mati je bila mrtva z enakim prestrašenim izrazom kot ubogi možakar pred 50 leti. Ben je tekel po 13 letnega Jasona. Ko sta se vrnila je bil Hugh že mrtev-z istim izrazom kot Cheryl. Otroka je pod streho vzela babica in še zdaj živita na Manhattnu. V tisto hišo se nikoli več ni nobeden vselil. Vse do prejšnjega tedna, ko se je v hišico vselil star par.'' Razred je gospodično Phillips gledal z odprtimi ustmi-vsi razen Blair. Če se je še tako trudila v nadnaravno pač ni vrjela.
Po pouku je Alice dejala: ''Tisto pri zgodovini je bilo kar grozljivo, kaj? Uboga Lizzie se je dobesedno tresla.'' Blair je skomignila z rameni in dejala:'' Ni me prestrašilo...Sicer pa moj oče pozna bratranca od Bena in Jasona. Rekel je, da tudi tisti stric Rick ali Ray ne vrjame...Ampak vseeno..Če te je strah lahko prideš k meni.'' ''Vau pozna bratranca od njiju...Ampak zdaj sta že stara...Jason 63 in Ben 57... Seveda bi prišla..Je Alex tam?'' Blair je zavila z očmi-Aliciena obsesija z Alexom, Blairinim 3 leta starejšim bratom je bila že pošteno nadležna. ''Osemnajst je star in idiot-ne teži Alice. Ni ga doma, v službi je. Komaj čakam, da gre študirati.'' Alice se je po teh besedah kujala vso pot do Blairinega doma. Ko pa sta končno prišli do doma se je končno spet razgovorila: ''Kako je pa kaj tvoj kužek, Spike?'' Blair si ni predstavljala svojega dobermana z nazivom ''kužek'' toda vseeno je odgovorila: ''Vredu je. Izjemno je užival včeraj, ko se je posral na mojo posteljo. Za to pa se imam zahvalitu Alexu, ki 9 mesečnega dobermana pita z mehiško hrano.'' Alice se je zahihitala, nato pa rekla: ''Že veš kje boš jutri, na Noč čarovnic?'' Blair na to ni odgovorila. Spomnila se je kako razočarana je bila Alice vsakič, ko ji je Blair povedala, da bo na Noč čarovnic z Lily in kako krivo se je počutila ker je ni brigalo kako Alice to sprejema. Alice je končno kapnilo kaj je bilo pred letom in hitro se je začela nerodno opravičevati: ''Joj, oprosti Blair, pozabila sem...'' ''Ne, ne že vredu Alice... Lahko greva po mestu.'' Blair je vstopila in svojo torbo vrgla na stol. Jutri na petek, Noč čarovnic bo šole prost dan. Blair je do lani oboževala Noč čarovnic. Oboževala je grozljiva bitja in grozljivke, grozljivo vzdušje...Dalo ji je občutek moči in sreče, kot otrok se je igrala, da je tudi sama pošast. Nikoli je ni nihče razumel, niti sama se ni... Njeno razmišljanje je prekinil Spike, ki je po stopnicah prihitel prestrašen in cvileč. Ni prihitel živahno in veselo;prihitrel je zgroženo in prestrašeno. Besno se je zaletaval v vrata. Blair in Alice sta ga šokirano gledali. Blair ga je končno prijela in pomirila. Spike jo je lizal po obrazu in cvilil, kot da bi ji nekaj razlagal. Blair ga je končno spustila ven in Spike se je hvaležno zagnal na vrt, se vrgel na sonce in vse je izgledalo, da drema. Blair je končno zaprla vrata in že je mislila vprašati Alice kaj za Vraga je bilo to, ko je opazila, da tudi Alice hlasta za zrakom in z izbuljenimi očmi strmi na vrh stopnišča. ''Alice? ALICE?? ALICEEEEE?!?!?!?!?!?!?!?'' Alice se je počasi obrnila proti Blair potem pa se potrudila, da je mirno dejala: ''Blair...Jaz...AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!!!'' To ji ni ravno uspevalo. Blair je stopila do Alice in pogledala v isto smer. Na vrhu stopnišča je videla nekaj, kar ji je dalo občutek breztežnosti, neskončne teže, brezzračja in šoka vse naenkrat. Na vrhu stopnišča je stala deklica. Imela je povsem bledo kožo, črne dolge lase in belo spalno srajco prekrito s krvjo. ''Poma...gaj....'' je zamrmrala in se začela spuščati po stopnicah. Blair sploh ni razmišljala. Nagonsko je zakričala, prijela Alice in obe sta stekli ven, na vrt. Spike se je nemudoma postavil pred svojo gospodarico, da bi jo branil in renčal ter kazal zobe. Blair se je še borila za sapo. Po 12 minutah in 36 sekundah popolnega mirovanja je Blair končno pogledala Alice, popolnoma bledo.
21. junij 2010
A Nadaljujem???
21. junij 2010
sploh se mi ni dal tega brt xD
tko da nevem
21. junij 2010
Dobr a so butaste?
za 1. se strinjam in sm jo sam tko dala...2. je pa men OK
21. junij 2010
ja nujno nadaljuj!
21. junij 2010
Tnxy
Bom kmal...
21. junij 2010
Comment??
21. junij 2010
u22712
u22712
men se neljubi brat a lahka to mal bol pokrajšaš
21. junij 2010
Sorry...nemorm,ker vsi deli morjo bit,bo pa nasledn mal krajš...
21. junij 2010
K-k-kaj je bilo to? K-kaj? KAJ????'' Alice je histerično zakričala:''JA JAZ VEM!!!! ZATO PA TO TAKO DOBRO PRENAŠAM!!!! TO JE BILA VENDAR MOJA STARA PRIJATELJICA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!'' ''Ni treba biti sarkastična'', je Blair zavila z očmi. ''Kdo je sakrastičen? To je ubistvu moja mrtva prijateljica Jeanie.'' ''Oh ja zdaj je vse jasno'' se je Blair razburila. ''V moji hiši se je pojavila tvoja mrtva prijateljica ampak to je pač del vsakdanjika KAJNE????'' ''Morda bi se lahko prenehale kregati in raje šle pogledati, če je še tam?'' Se je Alice pomirjala. Spike je kmalu pokazal svojo pravo plat saj se je takoj po Alicinih besedah skril v hiško. Blair je zopet zavila z očmi in zamrmrala nekaj o tem, da ni bil edini v leglu in, da jo je hipnotiziral s svojimi jantarnimi očmi toda Alice jo je ruknila. ''Uhm..Ja, ja se razume. Kaj si že rekla?'' ''Pridi greva noter pogledat, če je Jeanie še tam.'' je že nekoliko nestrpno Alice priganjala Blair. Prijeli sta se za roke in se odpravili v hišo. Notri ni bilo ničesar, le listek na mizi: ''Nisva čarovnici, noč pa imava radi. Ob 23.00 zvečer v tvoji sobi Blair. Lily in Jeanie.'' Besede niso bile potrebne-zato pa se je Alice začela daviti, ker ji je mušica priletela v odprta usta.
Naslednji dan, na Noč čarovnic se je na Blairinh vratih že navsezgodaj zjutraj v Halloween kostumu zglasila Alice. ''Trick or Treat.'' je povsem ravnodušno zamrmrala. Blair je bila sama doma za cel vikend-njeni starši so na ta dan odšli v Egipt. Vedno. ''Kar naprej'', je Blair zazehala. Že celo noč jo je skrbelo. Če je zaspala je zaspala v stisku Spike le za kakšno uro. Celo noč je slišala otroški jok in krike. V omari. Bilo je grozljivo. Alice je vstopila v neverjetno hladno hišo.''Zakaj ne kuriš?'' ''Saj kurim.Vsaj na 36. Ampak nič se ne ogreje. Na radjatorju sem našla led-ko odprem pipo se voda, ki teče ven zamrzne!'' je razložila Blair in prižgala ogrevanje na 42. Seveda brez učinka. Hiša je bila kljub lučem na nek način temna, kljub kurjavi ledena. Negativna. Z Alice sta sedeli za mizo in pili topel kakav, ko je Spike znova zatulil. Pognal se je po stopnicah, se zaletel v ograjo in mimogrede razbil dedkovo žaro toda vzrtajno je tekel. Alice mu je hitro odprla vrata. Spike je na vso moč stekel ven. ''Shall we?'' se je Blair že napotila po stopnicah. Alice ji je počasi sledila. Ko je Blair odprla vrata svoje sobe je slišala krik groze in obupa, krik ki ga še nikoli ni slišala in prihajal je iz njenih lastnih ust. Pred seboj je zagledala obešenega možakarja, prepričana je bila, da je bil tisti iz preklete hiše na robu Manhattna. Nikoli ga še ni videla, a preprosto vedela je. Možakar je imel blede oči-kot, da bi imel sivo mreno. Iz njegovega grla je prihajalo grlglanje in njegov obraz je bil moder. Z nogami je opletal kot lutka in iz oči mu je kmalu pritekla kri. Morda prizor ni slišati tako grozljiv, ko pa ga vidiš v svoji sobi se ti pogled na vse skupaj samo nekoliko spremeni. Vrhunec vsega je bil da se je vrv pretrgala in težkega in obilnega možakarja je na tla vrglo z vso silo-nekaj je močno počilo in njegov vrat je bil zlomljen, oči so mu popadale ven. Vseeno je vstal. Alice in Blair sta bili pritrjeni na tla. Njuna usta so bila povsem odprta. Možakar se jima je približeval in dejal :'' Že...jen..'' z vsakim topim korakom je bil bližje. Tipal je pred sabo, ker ni videl. Alice je še vedno kričala. To je bila napaka-možak jo je slišal iz zgrabil. ''Pooomaggaaaaj!!'' je jokal in prosil z šibkim glasom. Alice ga je zgrožena odrinila in stekla po stopnicah, Blair pa ji je sledila. Pravi čas. Obe sta zaslišali brnenje in milijon muh se je prišlo hraniti z mesom, krokarji so vzeli očesne kroglice. Alice in Blair sta se v kuhinji ustavili. Zakaj jima je nekaj pravilo, da Jeanie in Lily ne prihajata v miru? Blair in Alice sta se spogledali-na mizi je ležal še 1 listek. Ubogi Spike, ki je v dnevu preživel že veliko se je cvileč vrnil v hišo in se stisnil k Blairnim nogam. Blair je pograbila listek in prebrala: ''Muka umiranja, ni nič v primerjavi s sledečim.''
21. junij 2010
Naprei??
21. junij 2010
ja naprej!
21. junij 2010
u21619
u21619
se nadaljuje?
grozno drugače...
posebno prva zgodba me je pretresla...
GROZNO V GLAVNEM!
21. junij 2010
Tnxxx...ja nadaljuje se
21. junij 2010
21. junij 2010
u21619
u21619
potem pa nadaljuj!
21. junij 2010
OK

Takoj, ko sta obe prebrali ta stavek sta zaslišali zvonenje. Zvone. To bi bilo še jasno, če bi bila v bližini kakšna cerkev. Gromko zvonenje je po minuti ponehalo. ''Zakaj imam občutek, da si danes ob 23.00 ne bomo pravili scary zgodbic, ampak jih doživeli?'' je Blair sarkastično vprašala. Alice ji je odvrnila ''Nevem, si kaj takega pojedla?'' Skupaj sta vzdihnili, nato pa je Blair dejala: '' Počistiva raje dedkov pepel-ko mama izve bo tudi mene upepelila. Saj ne da ne bom tako ali tako zdaj umrla.'' Alice je prikimala in obe sta se opravile na stopnico kjer je še pred minutko bil pepel. Tokrat je pa tukaj bilo nekaj drugega. Dedkovo truplo. ''O MOJ BOGGGGGGGGG!!!!!!!!!!!'' se je Blair histerično zadrla. '' NE NE NE NE NE NE dovolj mi je!'' Alice jo je s solznimi očmi objela. Tako sta se minutko objemali, dokler se ni zaslišal kašelj. Blairn dedek, ki je umrl za tuberkulozo like 6 year ago je spet kašljal kri. Izgledal je povsem običajno-kot, da bi ravnokar malo zadremal. Imel pa je sive oči-kot sivo mreno. Oddajal je hlad. Njegov pogled je bil žalosten. ''Kje je Justine, moja hčerkica? Kje je Lily, moja vnukinja? Blair, kje je Lily?'' Blair je bilo dovolj-omedlela je. Alice je bila na samem. Sicer se je Blair za punco, katere dedek se je ponovno rodil iz pepela sredi njenega stopnišča precej dobro držala. Alice je zajokala. Povsem histerično. Spike je ponorel. Na dedka se je pognal z izjemno hitrostjo. Trgal ga je in mrcvaril, dedek Hubert pa je kričal od bolečine. Alice je zgrabila Spikea: ''NE! SPIKE NE!!!'' Spike ni nehal. Zmrcvaril ga je do konca. Potem pa bruhal. In bruhal. Alice ga je objela. Rešil jo je. Prinesla mu je posodo vode. Spike je ni popil. Okus vode/krvi je izpljunil. Spet je bruhal nato pa spil požirek vode. Blair se je končno zbudila. ''ALICE!!! ALICE!!!! LILY JE TUKAJ!!! V SOBI!!! K NJEJ MORAVA!!!!'' ''Pssst, pstt Blair. Vse je vredu. Omedlela si. Spike me je rešil. Alice se je obrnila proti stopnišču. Spet je bil pepel. V žari. Sestavljeni. ''Alice NE!!! Sanjalo se mi je! Bilo je tako grozno in resnično! Videla sem kroge..In svojo sobo in Lily in Jeanie in vem vse! Ubili naju bosta! Ker sva živi! Nisi mi povedala, da si na kampiranju edina preživela padec s kanuja! Alice, hočeta naju ubiti!'' Alice jo je poslušala z izbuljenimi očmi in ji pomagala vstati. Pobrala je žaro in jo postavila na polico in dejala: ''Verjamem ti. Pojdiva pogledati.'' Blair je prikimala. Skupaj sta se povspeli do sobe in odprli vrata. Na postelji je sedela Lily in jokala. Stiskala se je k ledvici in jokala. V rokah je držala ledvico. Pravo vlažno in sluzasto ledvico. ''Blair...Si to ti?'' je Lily s šibkim glasom nagovorila Blair. ''J-j-ja...Jaz sem.'' ji je Blair s tresočim glasom odgovorila. ''SUPER!!!!'' se je Lily zlobno zakrhotala in dvignila glavo. Njen obraz je bil najbolj grozen obraz, kar jih je Blair kadarkoli videla. Bil je Gnil in zmrcvarjen, plesniv in krvav. ''Umrla sem, Blairi. Nekdo me je počil po glavi, se spomneš? Bila sem za teboj in poizkušala sem te prestrašiti. Slišala si udarec za seboj in zbežala-niti obrnila se nisi. Zbudila sem se v tisti hiši. Videla sem jo. In umrla od strahu. ŠKODA. Tak je pa spačen obraz. Bil je kot scvrt. Kos kože ji je kot šunka spolzel z obraza. Tako je biti gnil! Vedno vlažen. Niti duh niti živ. Sluz!!!! TAKO JE! KER SE NITI OBRNILA NISI!'' To je bilo za Blair preveč. Zajokala je-Lilyin prelep obraz je izginil. Na drugi postelji se je znašla Jeanie :'' Alice... Nisi mogla prijeti moje roke? Preveč si bila zamotena sama s seboj? Da si se držala kanuja in niti pogledala, da me je zlomilo na pol?!?!?!'' Alice je tudi zajokala ob misli kako žal ji je že 2 leti, kako krivo se počuti. Jeanie in Lily sta počasi vstali. Jeanie s svojo krvavo spalno srajco in Lily s svojo oblekico. Jeanie ni čakala. Alice je prijela za vrat. KRHHHTTT. Alice je mrtva padla na tla, Jeanie pa izginila v soju svetlobe. ''NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!'' je Blair histerično zajokala. ''ALICE, NEEEEEEE!!!!!!!'' ''Oh ne joči, saj se bosta takoj spet videli.'' Je nepotrpežljivo omenila Lily.Blair je prenehala jokati. Besno se je zazrla v Lily in dejala: ''Morda čez nekaj let. Pozdravi jo. SPIKEEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!'' ''Oh ne'' je Lily zdolgočaseno zamrmrala, potem pa se je Spike z vso silo zagnal v njo in jo raztrgal. Blair je objela Spika, Alicino truplo pa je izginilo.
Preostanek dneva je bil šokanten. Alicino truplo se je očitno znašlo sredi ceste, saj so poročali, da je bila povožena. Ko se je Blair odrpravila spati je Spike spet zacvilil, Blair pa je zaslišala tenek in šibek glas:''Kar pustila si me umreti...'' in iz kota se je prikazal Alicin spačen obraz.
21. junij 2010
čimprej nadaljuj!
21. junij 2010
Oukeei
21. junij 2010
NOČ IN DAN ČAROVNIC 2
Minilo je 15 let odkar je Blairina najbojša prijateljica Alice umrla v tistem groznem dnevu, 16 odkar je njena prijateljica in sestrična Lily umrla in 17 let odkar je Alicina prijateljica Jeanie umrla. Vse na isti dan. Blair je zdaj bila uspešna 30 letna odvetnica, poleg tega pa je v prostem času pisala knjige. Imela je 2 sinova, dvojčka Kevina in Joeya. Bila je srečno poročena. Spike je umrl pred kakim letom in danes naj bi bil dan, ko gre Blair po novega psa. Še enega dobermana. Že 15 let je na vsako Noč čarovnic trepetala in zaprisegla se je, da letos ne bo tako. Njen mož, ki je bil direktor tovarne z betonom je veliko potoval in tudi zdaj je bil v Madridu. Blair je svoja otroka odložila pri njuni babici in se odpravila naprej, po psa. Ni bila še prepričana kako mu bo ime. Morda bo obdržal rodovniško. Ko je tako razmišljala se ni zavedala, da nekaj strmi v njo. V svojem ogledalcu je končno zagledala Alicin spačen obraz ;'' Pooojdii v hiššooo.'' je Alice zašepetala potem pa izginila. ''AAAAARRRRRRRRRRGHAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!'' Blair se že dolgo ni tako prestrašila. Izgubila je nadzor nad avtom in se zaletela v drevo. Skočila je iz avta, pri tem pa pobrala svoj denar in dokumente in zbežala čim dlje. Ravno pravi čas, ker je avto eksplodiral in jo odnesel 2 metra daleč. Med plameni je zagledala Alicino glavo, ki je dejala: ''POJDI V HIŠO ŠE DANES, DRUGAČE...'' Blair je med plameni zagledala odsekane glave njenih sinov in zajokala je. Zaslišala je še: ''HAPPY HALLOWEEN!!!!!!'' in izginila je. Blair se je pobrala in si obrisala solze obupa. Spet je pogledala proti avtu-bil je čist in cel, kot, da sploh ne bi eksplodiral. Previdno se je vsedla vanj in se opogmila;''Let's do it.'' Pripeljala se je do temne podrtije in globoko vdihnila. Že na poti je pesjarni povedala, da bo po psa prišla nekoliko pozno. Stopila je do hiše in odprla vrata. Zaškripalo je. Pričakovala je, da se bo prej vsaj malo razgledala po hiši. Tako zelo jo je zanimalo zakaj umirajo... Za seboj je zaslišala hrup. Obrnila se je. Vrata so bila zaprta. Od zgoraj je zaslišala krik. Tako prediren. Podoben tistemu, ki ga je pred 15 leti sama izpustila iz ust. Počasi je šla gor po stopnicah in odprla vrata. Kar je videla je bilo bolj grozno od vsega kar je videla tista dva dneva, ko je bila stara 15 let skupaj. Niti zakričati ni mogla.
21. junij 2010
dalje!
21. junij 2010
V sobi je zagledala istega obešenega človeka kot takrat. In sebe in Alice. Videla je sebe kot najstnico, ki je Alice držala za roke in kričala. Kolena so se ji zašibila in niti dihati ni mogla več. Kako je lahko tam, če je tu, kako je lahko najstnica, če je odrasla... Šlo ji je na bruhanje. Prijela se je za ograjo in počasi opazovala kako je možakar padel z stropa, prijel Alice, kako je Alice želela pobegniti a ji je Blair zastirala pot. Počasi jo je možakar dosegel in ji potrgal prste. Mlada Blair in odrasla Blair sta z grozo opazovali kaj se dogaja z Alice. Iztaknil ji je oči, ki potrgal ušesa in jo jedel. Živo. Alice je od groze kričala, mlada Blair je jokala, odrasli Blair pa je šlo na jok. Možakar je zgrabi še mlado Blair in ji storil isto. Obrnil se je še k stari Blair in se ji počasi začel približevati. Blair se je z grozo v očeh premikala nazaj in zbežala. Prišel je roj muh in pojedel vsa tri trupla, krokarji so pojedli oči. Blair je šokirano pogledala dol. V spodnjem nadstropju je zagledala Jeanie z isto krvavo spalno srajco in bledim obrazom. Bila je kot mavha; tam je stala in opletala. ''TI!!!!!!'' je Blair besno zakričala. Ves strah v njej se je potuhnil. Na dan je privršal bes. Pognala se je v Jeanie in se zaletela v njo. No skozi njo. Priletela je skozi njo, vsa krvava in v roki je držala jetra. Jeanie je še naprej tam stala. Za njo je stala Lily, ki je v njen hrbet zarila nekakšno palico-Jeanie je krvavela. Bila je...Mrtva. Že drugič? ''No no no, pa če ni to Blair.'' se je Lily naredila presenečeno. ''Nikoli si ne bom odpustila, da sem te spustila, se bom pa poizkušala oddolžit. Ne morem biti mrtva v kesanju.'' Blair se je hitro nasmehnila in s tem šokirala Lily. ''Kaj pa je tako smešno Blair? Če se kaj spomnim nikoli nisi imela mazohističnih nagnjenj. ''Nisem neumna ,Lily.Če sem jaz bila gor in Alice in tisti ubogi obešenec, potem je tukaj še nekdo, ki me lahko reši.'' ''Aja? In kdo bi to bil?'' se je Lily posmehnila. ''Oh, SPIKEEE!!!!'' se je Blair zadrla in se nasmehnila. ''GODDAMIT NOT AGAIN.'' je Lily zaklela. Iz zgornjega nadstropja je pritekel Spike in razmesaril Lily. ''VRNILA SE BOM!!!!!!'' se je Lily zadrla in izginila. Blair se je zazrla v svojega Spika, ki ga je imela tako rada. '' Oh Spike hvala!Vrni se v nebesa zdaj!'' Spike jo je polizal, potem pa izginil v snopu svetlobe. Blair se je sesedla na stol. Ljudje tukaj niso umrli. Umrli so oni v preteklosti. Videli so sebe umreti v preteklosti. Blair se je pogledala v svoje žepno ogledalo. ''Oh ne!'' njene oči so bile sive, kot, da bi imela sivo mreno. Bil je čas odhoda. Ogledalo je umaknila od sebe in z grozo ugotovila, da čeprav bi v ogledalu zdaj mogla biti neka omara zraven, saj je ogledalo obrnila proti njej je njen obraz še vedno gor. Odvrgla je ogledalo in se pognala skozi vrata. Temna senca ji je sledila in ravno je prijela kljuko ko jo je nekaj kot sesalnik posrkalo noter v hišo...
21. junij 2010
Sesalo jo je kot nekakšen veter.Umrla bo...Še malo in jo bo posesalo..Potem pa se je vstavilo sesanje. Hiša je zagorela. Blair je prijela za kljuko in zbežala iz goreče hiše. Hiša je močno gorela. Ko je tako opazovala nenavadno zelen ogenj je pomislila...torej vsak, ki gre v to hišo vidi sebe v preteklosti kako umre,..potem je mrtev tudi v prihodnosti-logično. Kako, da je tudi sama živa? Razen če...Na ramenu je začutila hladno roko. Prepadeno se je obrnila. Za seboj je zagledala sebe, kot 15 letnico. Krvavo in gnilo, brez prstov in očes. ''KILL!'' je zašepetala. Sedanja Blair je bila v začaranem krogu...Če bi želela rešiti sebe bi morala ubiti sebe in potem se ne bi rešila... 15 letna Blair se je približala 30 letni Blair z požrešnim pogledom...No brez oči...
21. junij 2010
Kaj?
Kaj naj naredim?
Je 30 letna Blair pogledala 15 letno...
zlobno se ji je zasmejala,nato pa iz žepa vzela sekiro blairina glava je bila proč...
Zgodba se konča tukaj...ker je Blair mrtva...
(sorry,beden je kr nikol nevem kuko nei končam )
21. junij 2010
a to je zdej konc zgodbe?
21. junij 2010
Ja sei bo nova,sam da se mal zmislm
21. junij 2010
HeHe...2. jzz pisala (:
30. junij 2010
Nika na morrjju
30. junij 2010
Zdejle bom začela pisat
30. junij 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg