iaz bom napisala moio zgodbo z noslouom i hate my life.upam da uam bo ušeč..
glaune osebe..
laura(iaz)14
matic(my loue)14
pia(bff)14
zgodbica se bo šla u loue.
"TIK TOK.tik took.."kai pa drugega kot budilka"zavzdihnem in io vržem na tla,da se ugasne.danes ie 1 šolski dan v 9.razredu.res si ne želim iti a moja memi že ve za potegavščino s segrevanjem termometra."kaj morem?"..nadaljujem??
vstanem in se zaspano zazrem v uro."kaj?"zavpijem in debelo pogledam.v moji glavi se je le vrtelo vprašanje kai si bom izmislila v šoli.oblečem si prve obleke ki jih vidim in zdrvim v šolo.če bi zdaj tekla kros bi bila verjetno prva.ko sem že stala pred vrati učilnice sem si le še malo popravila frizuro in vstopila.in že sem bila prepričana da se iz tega ne bom nikoli izvlekla."laura.kaj se pa to pravi??da zamujaš že prvi dan..."nekai sm zamomljala potem pa sem zaslišala glas fanta v katerega sem zaljublena že celo osnovno šolo.bolj natančno matica..next???
"razredničarka.pustite jo..včeraj je imela tekmo..."razredničarka pa ie le zvedavo uprašala:"kakšno tekmo?"še preden sem uspela kar koli reči je že zazvonil zvonec.odšla sem iz razreda.
a grizlo me je vprašanje zakaj je matic to storil ZAME.nisem si mogla pomagati,da ga ne bi po koncu pouka vprašala:"matic?"obrnil se je nazaj in me pogledal s tistimi njegovimi sinje modrimi očmi."glede tistega danes."sem začela a me je prekinil in dejal"oprosti mudi se mi."in že ga ni bilo več.le še gledala sem za njim.rekla sem si da mogoče še ni prepozno iz stekla tja kamor ie šel on."kako naj ji povem da jo ljubim?"ga slišim vprašati prijatelja jaka."preprosto je.napiši pismo."mu odgovori prijatelj..matic pa je le pripomnil:"odlična zamisel.hvala.."za njim so se slišali le še koraki in "čau."le obstala sem tam in si srčno želela da gre zame.celo noč nisem niti zatisnila očesa.razmišljala sem le še o tem pismu.kaj bi dala ,da bi zjutraj odklenila omarico in v njem našla njegovo pismo.next??
prau.bom nextala..nežaTHEcrazY KAŠNA se ti zdi zgodbica???in moja želja se je res uresničila.v moji omarici je res ležali njegovo pismo.odnesla sem ga na stranišče in prebrala.
pismo ie izgledalo nekako takole:
draga laura!
nisem vedel kako naj ti to povem zato sem se odločil napisati pismo.laura...veš jaz....JAZ TE LJUBIM....če mi verjameš ali ne si mi všeč že od prvega trenutka ko sem te videl.a tega ti nisem povedal vse do zdaj ker sem se bal,da me boš zavrnila.do zdaj je pa bilo v meni le še kanček upanja da imava kaj možnosti.če bi me iskreno ljubila bi bil najsrečnejši človek na svetu.ne imej slabe vesti mirno mi lahko rečeš da nisem pravi zate a nisem mogel več čakati.a če že ne bi mogla biti skupaj bi imel pri tebi kaj možnosti vsaj za prijatelja?tudi to bi mi ogromno pomenilo.če že ne bi mogel imeti tvoje ljubezni bi mi čisto zadoščalo tudi tvoje prijateljstvo.LJUBIM TE Z VSEM SRCEM. MATIC
morala sem zajokati.kaj tako lepega še nisem nikoli prebrala.čisto sem se raznežila.iz zvezka sem strgala list papirja in napisala.
dragi matic!!
ko sem prebrala tvoie pismo sem mislila da sanjam.me res ljubiš?če je vse kar si napisal v pismu res ...bi se lahko dobila danes popoldne v parku??ob vodometu ob približno 16.oo?mislim ,da bise morala videti.v nikogar še nisem bila tako zaljubljena kot sem vate.prisežem.jaz pa ti tudi nisem povedala iz istih razlogov kot ti meni.LJUBIM TE DO VESOLJA IN NAZAJ. tako rada bi te poljubila.ah kai pa govorim? laura
no bom še pisala ker bom pol mogla dol s kompa.list papirja sem vrgla v njegovo omarico. ura je kmalu odbila štiri.stekla sem do vodnjaka in vsa zadihana obstala nekaj metrov stran od matica.takoj ,ko me je zagledal se mu je na obraz pričaral nasmeh.v rokah je držal moje pismo in me pomenljivo pogledal.s čarobnim glasom je dejal:"laura.morala sva se videti a nimava se kaj pogovarjati..vse je jasno...ljubim te...."stopil je bližje meni.najine ustnice so ne dotikale.next??
poljubila sva se.a takrat nisem razmišljala on nobenih tehnikah poljubljanja le prepustila sem se.bila sem v sedmih nebesih.a vse lepo se enkrat konča in tudi ta poljub se je.zdelo se mi je ,da je vse popolno.to je bil najlepši trenutek v mojem življenju.dejal je,da gre samo nekaj pogledati v parku.jaz pa sem le strmela vanj in bila vsa v oblakih.začela sem se dreti"LJUBIM TE!NAJRAJE TE IMAM!!LJUBIM TE!!!"potem pa se je končno vrnil.v rokah pa je imel velik šopek vrtnic.brez da bi se zahvalila sem vzela cvetlice."hvala."sem se končno zahvalila.takrat pa sem zaslišala znan glas."kaj se pa vidva gresta?"bila je moja največja sovražnica stela." "on je moj fant!"nekaj časa smo se le nemo gledali potem pa sem se obrnila k maticu in ga z jeznim glasom vprašala"je to res?samo povej a je res??" "ja...ampak laura...lahko ti pojasnim..." "nič mi ne treba govoriti!!!sovražim te!!!"rože sem vrgla na tla in vsa besna odvihrala stran...next????
no bom nadalievala.samo a to sploh gdo bere??
vso pot do doma sem jokala.mislila sem,da sem najsrečnejša punca na svetu pa se je vse skupaj v sekundi obrnilo narobe.v vsem tistem besu sem pomislila,da bi mu malo nagajala z nekom.ampak s kom?že vem.spomnila sem se nekega sošolca nika ,ki govori da je zaljubljen vame.nemudoma sem ga poklicala in imel je čas.zmenila sva se blizu parka kjer sem bila prej z maticem.imela sva srečo,ker sta bila še tam in sta se kregala sto na uro.prekinila sem ju in zavpila"delajta kar hočeta,jaz imam itak novega fanta."matic me je gledal čisto poklapano a nisem mu mogla oprostiti kar mi je nared"
il."lahko dokažem"sem dejala in poljubila nika.prisilno sem se nasmehnila in pomignila proti niku naj greva."adijo!!!"sem zakričala in z nikom sva z roko v roki odšla proč.bila sem nesrečna.mislila sem ,da se bom potem dobro počutila a sem se počutila grozno.nextam??
prau bom nextala. prišla sem domov in začela premišljevati o vsem skupaj.nisem razumela zakai sem se sploh maščevala maticu.sebi sem naredila več škode kot njemu.in še niku sem lagala da ga ljubim.grozno.spraševala sem se zakai neki sem to sploh storila.v mobilni telefon sem vtipkala maticevo telefonsko in ga poklicala...rekla sem"matic jaz sem.bi se lahko pogovorila??tam pri vodnjaku ampak zdaj..."prekinila sem..žalostna sem se zazrla v mobilni telefon in odšla.ko me je zagledal je hotel steči k meni in me poljubiti a mu nisem pustila."samo poljubček."vdala sem se:"noi prav."morala sem priznati,da sem se ob njegovem poljubu kar malo pomirila."nevem,če si mi verjel,da je nik moj novi fant a ljubila ga nisem nikoli.kar se pa tiče tisto s stelo..."prekinil me je:"poslušaj tako je bilo..."razložil mi je vse po dolgem in po čez.niti ne vem zakaj a sem mu verjelavse je bilo spet lepo in prav.a imela sem še en problem.kakšen izveste v naslednem delu..
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
01. september 2010 11:56
glaune osebe
l
ma
p
zgod
a io napišm?
01. september 2010 11:56
01. september 2010 12:00
01. september 2010 12:01
01. september 2010 12:10
01. september 2010 12:15
01. september 2010 14:01
01. september 2010 14:12
01. september 2010 14:26
02. september 2010 06:40
02. september 2010 13:46
02. september 2010 13:51
02. september 2010 14:00
pism
d
ni
02. september 2010 14:01
02. september 2010 14:02
02. september 2010 16:04
02. september 2010 19:59
drag
k
02. september 2010 20:00
02. september 2010 20:25
02. september 2010 20:47
02. september 2010 22:43
03. september 2010 06:43
03. september 2010 06:49
03. september 2010 12:57
03. september 2010 13:08
03. september 2010 13:13
03. september 2010 13:39
vs
i
03. september 2010 14:13
03. september 2010 15:44
03. september 2010 17:48