Forum
so people heres my new story hahha moj prvi 5sos ff and michael je perf *o* lol xđ sam tolko, to je rated r in upam da vsi vete kaj to pomeni pls hočem kritike tak da xđ poskušala bom da bodo nexti redni, nič pa ne obljubljam xđ






“Do you know, why are you here, Ira?”
“Of course I know.”
“Tell me.”
“I’m anorexic and I have bulimia. It’s really not that hard to figure it out.”
-
“I think I know how to solve my problem.”
“Oh, you really thinks so?”
“Yeah. When I’m having sex with Michael I forget about this stupid life and I just let him have me.”

uvod

12.4.2008

Sedela je za mizo s telefonom v roki. Bila je sobota in Ira je pred sabo imela en velik kos torte, ki ga je pod vsakim pogojem hotela pojesti. Njena mama je sedela poleg in brala nakjučno revijo, ki jo je prej poiskala med papirji. Žalostno je zavzdihnila, ko je videla Iro jesti kos torte, ki je ostala.
“Ira, ljubica,”je začela njena mama in jo resno pogledala. Ira je nehala jesti in jo pogled usmerila v svojo mamo. “Mislim, da bi ti morala začeti hujšati,”je rekla. Vse kar je Ira lahko naredila v tistem trenutku je, da jo je debelo pogledala. “Kaj?”je šepnila, nikoli si ni mislila, da bi ji to lastna mati rekla.
“Moraš shujšati, draga,”je ponovila njena mama, ni ji bilo žal da je to rekla. Ira je bila pred tem da se zjoče. Jezno se je vstala in odšla v svojo sobo. Zaklenila se je, njena mama pa ni niti trznila.
Ira je pustila, da ji solze tečejo po licih, hlipala je, delala je vse kar se je spomnila.
“Jebi se,”je šepnila sama sebi in se vrgla na posteljo.
Čez nekaj časa je njena mama prišla pred vrata in potrkala na njih. Ira je trznila in upala, da se ji bo mama opravičila. “Ira, pospravi posodo,”je samo rekla in odšla. Ira je spet planila v jok in upala, da je to samo neka neslana šala. A kmalu se je zavedala, da ni tako, da na svetu obstajajo hinavski ljudje, ki ti hočejo vse slabo.
Cel dan je bila v sobi. Ni se premaknila. Samo jokala je in jokala.

ena

“Si vredu?”jo je vprašala stilistka. Ira je nemo prikimala, čeprav je vedela da ni vredu. Imela je občutek, da bo omedlela. “Bleda si. Bi vodo?”je še kar spraševala stilistka. Ira je prikimala, voda ji ni mogla škoditi. Ni imela kalorij, torej se Ira ni bala, da se bo zredila. Vedela je, zakaj ji je slabo, zakaj je bleda, zakaj ima občutek da bo omedlela. En teden ni jedla. Vstrajno je zavračala vso hrano, ki so ji ponudili, ko pa je bila doma pa je rekla, da se je že najedla.
“Čez par minut greš na oder. Malo se vsedi,”ji je rekla. Ira je spet prikimala, ni marala govorjenja. Po par minutah je slišala glas, ki ji je že od začetka najedal živce. Bil je glas tistega, ki jo je klical na oder. Ira je stresla glavo, poskušala se je zbrati samo za toliko, da bo odšla po pisti gor in dol. Jezno je zajela sapo in se vstala.
Hitro je pogledala vse ostale v sobi, ki so vanjo nesramno strmela, a rekla ni nič, ker je že tako ali tako imela dovolj svojih problemov. To so bili tisti resni problemi, ki jih ni mogla rešiti takoj. Sploh ni vedela, če jih je res hotela rešiti.
Hitro je odšla do piste, za trenutek je postala za zaveso. Spet je zajela sapo, nato pa odšla na pisto. Všeč ji je bilo, da je morala imeti resen obraz. Roke so ji sproščeno padale ob telesu, občasno je zadela svoje boke.
Zmanjkovalo ji je energije, da bi stala ali hodila. Videla je drobne črne pike pred sabo. Tako je vedela, da bo omedlela, zato se temu sploh ni upirala. Zrušila se je na tla in pri tem so vsi glasno zajeli sapo. Ira je videla le drobce kaj se je dogajalo.
“Si vredu?”je slišala nekoga reči, a ni bila zmožna odgovoriti. Vrtelo se ji je in glava jo je bolela. Zdaj si je zaželela, da bi pojedla vsaj en kos kruha, ampak če bi imela izbiro to res narediti, zagotovo ne bi. Bila je obsedena s svojo težo. Ko je le lahko, se je izogibala hrana in lagala, da je jedla, če pa je morala pojesti, pa se je potem prisilila da vse izbruha. Tega sploh ni več nadzorovala. Preveč dolgo se ji je že dogajalo.
-
Slišala je globok izdih, ko je odprla oči. Poleg nje je sedela njena mama, ki je Ira v tem trenutku ni hotela gledati. Hotela je zakričati in jo nagnati ven, ampak ni imela moči za to.
Grdo jo je pogledala in se umaknila kakor daleč se je mogla na ozki bolniški postelji. Nervozno si je popravila lase, tu je bila že velikokrat. In vsakič jo je postalo strah. Ni marala zdravnikov ali medicinskih sester.
Irina mama se je vstala ravno v trenutku, ko je noter prišel zdravnik. “Vidim, da si se zbudila,”je rekel in povzročil, da je Ira zavila z očmi. Nato pa ga je pogledala in prikimala. “Kako se počutiš?”je potem še vprašal in se vsedel na stol, kjer je prej sedela njena mama. “Vredu.”
Lagala je. Ni se počutila vredu. Počutila se je ogabno, hotela je bruhati, čeprav bi bruhala samo svojo slino. “Dobro,”ji je rekel zdravnik in zavzdihnil. Potem pa je pogledal Irino mamo. “Se lahko pogovoriva? Zunaj, pred sobo?”
Irina mam je prikimala, izgledala je zaskrbljeno, Ira pa je bila prepričana, da se le napravlja.
Minilo je nekaj minut, potem pa se je njena mama vrnila. “Ira, domov greva.” Bila je resna, vsaj resen obraz je imela. Ira ni imela pojma kaj se po zgodilo naprimer jutri, ampak je upala, da ne bo kaj groznega. Tega ne bi prenesla.
Ira je zmedeno prikimala, nato pa uspela priti iz postelje. Namen je imela pojesti nekaj, potem pa tisto izbruhati.
Žalostno je zavzdihnila in sledila mami iz bolniške sobe. Na sebi ni imela več oblačila, ki ga je nosila na pisti, zdaj je na sebi imela ohlapne hlače in preprosto belo majico, ki naj bi bila oprijeta, a ji je ta vseeno ohlapno padala z bokov.
Zdravnik je še vedno stal pred vrati. Irina mama je vzela napotnico, ki jo je dal. Upal je, da ga bo poslušala in Iro res poslala v psihiatrično bolnišnico. Ta punca je imela resne probleme.
06. julij 2014
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!
06. julij 2014
Pa kaj je s tabo narobe?? Kake kritike hoces?? omg no tole ne more bit bolj popolno pa se 5sos ff je *oooooo*
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext *-*
07. julij 2014
MICHAEL FUCKING CLIFFORD.
okej, let's talk about this.
Kako lahko sploh rečeš, da hočeš kritike? ženska, kaj je s tabo? -.-'' okej, vem da se hočeš narest fino pa da hočeš kao rečt da ne pišeš dobro ampak c'mon.. let's be real here. Tole bo edn izmed najboljših fanficov na igrah pa tut na sploh bo precej visoko ker tole je svetovno. Že vsebina je top, pa še stil pisanja je woow.
Najprej sem bla tak ono: Zakaj pišeš v tretji osebi? pol pa sem bla woww, JAZ NISEM VEDLA DA ZNAŠ TI TAK DOBRO PISaT :3

hočem, da mi posvetiš nextt in hočem da nextaš čimprej :3

what else?
Oh, zgodbica je svetovna, ful se lahko vživiš *sploh jaz, let's not even talk baout this tho.* in ja, topp :$$ že zdaj, kaj bo šele v naslednjem nextu (y)

and fuck yeah: NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT <3333333
09. julij 2014
neeeeeeext
09. julij 2014
Ja ej sm ti že use povedala jezna sm nate -.- faking 3 dni nazaj si objula in ti men tega ne poveš. I hate you I fucking hate you -.-
naslednič mi povej ko pišeš FAKING 5SOS FANFIC!!!
IN TO ČE BO PO MOŽNOSTI KKŠN A.I. ANE?
neeeeeeeeeeeeex!!
09. julij 2014
neeext!<3
10. julij 2014
top*0* neeeext:3
10. julij 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext ♡.♡
Zakaj mi nisi povedala, da veš tako popolno pisat .... Si prva oseba, pri kateri mi je všeč, da si pisala v tretji osebi. Prvič sem se nekoliko povezala z zgodbico, ki je tako perfektna *♡* . Ko sem zagledala, da pišeš,zgodbico sem,skoraj skup padla just kidinn'
Vsi karakterji so popolni tako kot ta,zgodbica in ti ženska pričakuješ kritike ... Saj sem vedela, da si zmešana ampak nisem vedela, da si tako zmešna. Aja to me spomni moram ti povedat kaj se mi je zgodlo v savni xđ ....
Vsi horniči, ki bodo napisani so lahko proooooosim posvečeni meni ¬_¬ ???? ampak ta,fanfic se gre o 5 freaking seconds of summer ♡.♡
Še bolj pomembno Mickeyov fanfic ...
Aja let us talk about THE HOLLIEST OF HOLLIER STORIES
Ira se mi tak smili nihče,si ne zasluži take mame ... Za takšne osebe kot je njena mama imam posebne besede ampak nočem biti mlajšim slab vzor ^_^ Ira ima,službo katero tudi jaz hočem imeti .... Potem ti povem svoje najljubše,modele :-) sem na dopustu in stran od računalnika tako, da se opravičujem za vse napake =)
11. julij 2014
This is perf ok omg
Neext
11. julij 2014
omg, guys, u like this.
okej, bom naslednjič prosla za pohvale če boste bolj veseli xđ but srsly im freking out.
σпεɔıяεcтıσп.*♥ - i have no idea whats wrong with me so xđ
υηησтicєαвℓє ⇰ - okay, you made me cry ugh. btw v tretji osebi pišem ker mi bolj paše hhaha pač se mi zdi da boljše pol pišem? xđ
Sentimental. - mam že idejo za a.i. ff dont worry xđ
Wild love - aw <3 ily. in ja morš mi povejat to z savno xđ
ambivalence. - omg, ily
so, this is for barbara <3 xđ





dva

Irina mama je naskrivaj spakirala Irine stvari v majhen nahrbtnik. Ira ni imela pojma o namenih njene mame.
“Pridi, Ira, greva ven.”
S tem je pravzaprav mislila: ‘Pridi, da te peljem v psihiatrično bolnišnico, resne probleme imaš in mene ne zanimajo’. Njena mama je bila ena tistih zahrbnih mam, ki jih ni zanimalo o njihovih lastnih otrocih. Ira je pač imela to nesrečo, da je bila njena mama ena izmed teh žensk.
Ira se je vstala; ni spraševala kam gresta. Ker je preprostno ni briga. Čeprav bi jo verjetno motilo, da jo mama zares pelje v psihiatrično bolnišnico. Mogoče pa ji bo celo bolje kot ji je bilo zdaj.
Njena mama je že zmenila z Irino agencijo. Rekli so ji naj si njena hčerka vzame nekaj časa prostega, zato ker izgleda kot da je pod stresom. Pri tem je ona prhnila, a vseeno pristala. Potem pa se je jezno vstala in odšla.
Zdaj je stala zunaj z Iro. Ira se je počasi premikala proti maminem avtomobilu. Ni imela volje, najraje bi ostala doma, v postelji.
“Pridi, no,”ji je nestrpno rekla njena mama in stala pri avtu. Nato je odprla voznikova vrata in se vsedla. Irin nahrbtnik je bil na zadnjih sedežih. Ira pa ga ni opazila. Samo vsedla se je v avto in nato strmela skozi okno.
“Kam greva?”je na koncu le zamrmrala. “Boš videla,”ji je mama odgovorila in pri tem grobo držala volan, kot da ga je hotela izpuliti iz svojega mesta. “Dobro,”je tiho odgovorila. Še kar naprej je gledala skozi okno. Pokrajina je hitro šla mimo njenega pogleda.
-
“Kaj je to?”je vprašala Ira, ko sta z mamo stali pred psihiatrično bolnišnico. Bila je moderna in Ira ni videla napisa, ki bi ji vse razkril.
Mama ji ni odgovorila na vprašanje, samo vodila jo je noter. Ira je potiho prhnila, ni si mogla kaj da ne bi pomislila kakšna kurba je njena mama.
“Stopaj hitreje, Ira,”je njena mama rekla, Ira pa je zavila z očmi, a jo na koncu vseeno ubogala. Res ni hotela, da se začne dreti na njo.
“Samo zanima me, kaj je ta stavba,”je zamrmrala Ira in gledala pod svoje noge. “Boš videla,”ji je rekla mama in hitro sta hodile po betonski poti, ki je vodila v psihiatrično bolnišnico. Iri se še zdaj ni sanjalo kam jo je mama pripeljala.
Končno sta vstopili noter. Ko je Ira zavohala tisti znan vonj po razkužilu, jo je zgrabila panika. Pospešila je svoje dihanje in obstala na mestu. “Ostani tu,”ji je rekla mama, ona sama pa se je premaknila do mize, kjer je stala starejša ženska. Irina mama je začela govoriti malo tišje, potem pa je ženski izročila list papirja. Ženska je prikimala in prišla izza mize.
“Nič ne ve?”je rekla ženska malo glasneje kot bi smela.
V tistem trenutku pa se je Ira grenko nasmehnila. “Vedela sem. Vedela sem, da se me boš enkrat znebila. Delaš se kot, da nimaš pojma kaj se dogaja, v resnici pa si ti kriva!” Zadnjo poved se je Ira zadrla, tako, da so jo zagotovo vsi slišali. Na koncu se je ugriznila v ustnico. Ni imela namena narediti drame, a kaj ko si ni mogla pomagati.
Ženska je vzela Irin nahrbtnik, nato pa prišla do Ire.
“Greva v sobo, dobro?”
Ira je prikimala in pri tem so se ji orosile oči. Poskušala se je zbrati vsaj toliko, da bo prišla v sobo in da se bo tam zjokala.
“Trenutno boš sama v sobi,”ji je rekla ženska. “Danes ne boš nič delala. Jutri pa bom prišla in ti povedala, kaj vse-”
“Prav,”jo je prekinila Ira in jo pogledala z njenimi očmi. Bile so brez čustev, tako kot vedno.
“Dobro, Ira. Lahko pospraviš vse svoje stvari in poklicala te bom ko bo večerja, prav?”ji je še rekla. Ira je prikimala.
Klinc, je pomislila Ira. Morala bom jesti, si je še dodala.
Ženska ji je namenila majhen nasmešek. Vodila jo je do njene sobe, kjer bo Ira bila za koliko časa bo pač. Nihče ni nikoli vedel kako dolgo bo tu. Čimprej je bil bolje, prej je prišel ven. Ustavili sta se pred sobo.
“Tu je tvoja soba,”je rekla, odklenila in ji nato izročila nahrbtnik. Ira je predvidevala, da ji je mama spakirala samo oblačila. Drugo ni mogla pričakovati.
Ženska ji je odprla vrata sobe in jo spustila noter. Stene sobe so bile rahle bež barve, soba je sama po sebi izgledala brez življenja. Dve postelji, dve nočni omarici, dve omari. In še ena vrata. “Kaj je tem?”je v šepetu vprašala Ira in se nervozno oklepala nahrbtnika. “Kopalnica,”se je ženska nasmehnila. Ira je potem monotono prikimala. “Je to vse?”je vprašala ženska. “Ja,”ji je odgovorila Ira in vrgla nahrbtnik na eno izmed postelj.
Ženska ji je prikimala in odšla iz sobe. Vrata je zaprla za sabo.
Ira se je razočarano vsedla na posteljo. Ni hotela biti tu. Verjetno noben ni hotel biti tu. Ta kraj jo je strašil, pa tu ni niti dobro uro.
11. julij 2014
omyfuckinggosh that's so perfect i can't even. srsly. that's just wow.
*okej, če vprašate mene (vem da me niste ampak jebi ga) je tole popouno. in če bi blo napisano v prvi osebi, kao da bi Ira pripovedovala pomoje nebo bi tak dobo (blo bi še vedno popouno ampak zdaj je beyond this) ker zdaj kao izraža ta tretja oseba to nemoč ki jo ma ira in da ira nima volje in ja nehala bom bluzit skoraj :'s*

Hvala za posvečen next<33 *ponosna sem nase* :Đ

Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext :** ILYSM bby<3
11. julij 2014
Neeeeeeeeeeeext!!
11. julij 2014
neext:3
11. julij 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext ⌒.⌒

Kakšna biatch je Irina mama ... Naj nikoli več ne vidi Ire ali pa bom jaz zrihtala, da Irina mama sploh nikoli ne bo več videla.
Ira je takooooo boga ... Upam, da bo kmalu našla Mickeya <3, ki jo bo posilil in ona v zameno njega :3 in to je najbolj romantično povedano . Ponavadi če mi katera zgodbica ni zanimiva odneham brati enako naredim s knjigami... Moraš se povezati z zgodbo ... Razen tega, da jaz potrebujem za možgane pregled just kidinn' dovolj filozofiranja. Kako za v**** bo srečala Mickeya v psihiatrični stavbi npr. Ira je zagledala sobo s*** manijaka in se v sekundi zaljubila šla je v njegovo sobo in ga z vsem zadovoljstvom posilila ne vem kaj imam danes s tem posilila ... Ne zmeni se zame ^.^
TA ZGODBA JE PERFECT IN ZAHTEVAM HORNIČ :3 IN TI SI POSTALA ENA IZMED MOJIH NAJLJUBŠIH PISATELJIC NA SVETU IN VERJEMI POZNAM JIH VELIKO .... Jaz pa to berem in tisto omg this is perf ♡.♡ danes sem do konca dneva samo mislila o tvoji perf zgodbici *♡* ali bo kdaj kak vesel del ... Aja točno skori bi pozabila na horniče ...

In sledijo pohvale : SI DBEST PISATELJICA in jaz ti bom to vdrla v tvojo glavo also known as pamet za NAJBOLJŠE IDELJE IN PISANJE
Aja nekje sem zasledila, da boš pisala Ashova also known as THE KING OF S** is this true ?
Si opazila, da,sem ves komentar o tvoji popolni zgodbici napisala brez neprimernih besed ^.^
12. julij 2014
perfperfperfperfperf
Neeexttt (:
12. julij 2014
Haha no pricakujem a.i. ff x'd
Cakkiiii Mikey bo tut u tej staubi ane? Hahaha
Neeeeeeext!!!
12. julij 2014
Bdkjzdbgskiejngsjiduj *ooooo*
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext ♡
12. julij 2014
u122384
u122384
WAY'S TO KILL YOURSELF:
-steal my food
-NOT FUCKING TELL ME, THAT YOU'RE WRITING AN EFFIN GOOD STORY, YOU LITTLE DIPSHIT
I'm going to at least sue you, okay?
Ne paničari, to zgoraj je laž.
Ja, lahko paničariš, to zgoraj je laž.
V GLAVNEM, to je faking izjemno, neda se mi nekej posebej razlagat, ker sm ceu dan lenarla in nečm pokvarit rekorda.
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!
12. julij 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttt :33333
12. julij 2014
u162104
u162104
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!! + nova bralka.
13. julij 2014
is this long? i dont know.
tAK SEM VESELA DA VAM JE ZGODBA VŠEČ IM FREAKING OUT.
btw read this- http://www.igre123.com/forum/tema/fade-lashton-(prevod)/73154/





tri

Pri večerji je Ira pojedla samo kos kruha pa še to je komaj spravla vase. Sama je sedela za mizo, ni hotela govoriti z drugimi. Pod vsakim pogojem jih bom enkrat spoznala, zdaj ali kasneje. Nihče ji ni posvečal pozornosti, preveč so bili zagreti za pogovor.
Trenutno je Ira sedela na tleh, s prekrižanimi nogami ter popolno držo. Razmišljala je o vsem o čemer je lahko. O njenem življenju, o tem kako je sovražila mamo, ker ji je uničila življenje. Dobesedno o vsem je razmišljala.
Vrata so se odprla. Noter je stopila ženska, za katero si je Ira zapomnila, da ji je ime Beth. “Hej, Ira,”jo je pozdravila. Ira je trznila in prikimala. “Prišla sem ti povedati tvoj urnik,”je še dodala in počasi vstopila noter, kot da se je bala da jo bo Ira napadla.
Ira je zavdihnila in končno vstala. “Dobro,”ji je rekla in se vsedla na posteljo. Ira je še kar naprej opazovala Beth, ki je stala pri vratih. Ira je priprla oči. Beth je bila polna predsodkov, Ira je to vedela. Zanimalo jo je kako je dobila službo tu.
“Izvoli,”ji je rekla in izročila papir. Ni stopila bližje. Ira jo je gledala, potem pa počasi dvignila roko, da bi vzela papir iz Bethine roke. Bethina roka se je tresla in to je nekako zabavalo Iro.
Nasmehnila se je in vzela papir. Hitro ga je preletela. “Pouk?”je uspela izjaviti, pa še to v zelo tihem tonu. Beth je prikimala. Ira se je ugriznila v ustnico. “Zakaj?”je potem še vprašala Ira. Ni marala pouka. Kdo sploh je?
“Upravnikom se zdi pomembno, da ne zapravite svoje pameti.” Skomignila je z rameni, ko je nehala govoriti. “In čez petnajst minut imaš pogovor s terapevtko. Bodi pripravljena,”je rekla in odšla.
Ira je bila spet sama. Spet je imela čas za razmišljanje, kar ni bilo dobro. Preveč razmišljanja je škodilo.
Odprla je nahrbtnik in iz njega povlekla sprano Nirvana majico ter kavbojke. Kako lepo, je pomislila v sarkazmu.
Preoblekla se je in počakala, da spet pride Beth, da jo neke vrste odpeljala do terapevtke. Teh petnajst minut je minilo hitreje kot je pričakovala.
Beth je samo vstopila v sobo in ji nakazala, da gresta. Iro pa je to naredilo veselo. Izogibala se je nje, kot da bi imela nekakšno prenosljivo bolezen. Ira se je nasmehnila ob tej misli in sledila Beth po hodniku. Ustavili sta se pred vrati in Beth je odšla. Ira je zavzdihnila in vstopila.
“Pozdravljena.”
Preveč uradno, si je mislila Ira. Vsedla se je.
“Vprašala te bom nekaj vprašanj, lepo bi bilo če nanje odgovoriš.”
Tišina.
“Dobro. Ime?”
Tišina.
Terapevtka je zavzdihnila. “Če ne boš odgovarjala, bova dlje tu.”
“Ira Blackwood,”je zamrmrala Ira. Terapevtka je prikimala in to zapisala. “Starost?”je vprašala in pogledala Iro. “Sedemnajst,”ji je potiho odgovorila Ira. “Rojstni dan?”
“Petindvajseti julij,”ji je rekla. Terapevtka je spet prikimala. “Najljubša barva?”
“Črna,”ji je preprosto odgovorila Ira. Pri tem je terapevtka zavzdihnila, Ira pa jo je čudno pogledala. “Si bila kdaj depresivna?”jo je vprašala in spustila kemični svinčnik na mizo. “Ne,”je samozavestno odgovorila Ira. Bilo je res. Nikoli ni bila depresivna, ni se rezala. Bila je samo žalostna, ni vedela kaj naj s sabo naredi. “Si prepričana? Ker drugače ti lahko pomagam -”
“Prepričana sem,”jo je prikinila Ira. “Prav. Gremo dalje,”je rekla terapevtka z obotavljanjem. “Najbljubša hrana?”
Pri tem je Ira obmolknila. Ni hotela odgovoriti na glas. V mislih pa si je odgovorila. Pica, si je mislila. A tega nikoli ne bo povedala na glas.
“Vem, da imaš motnje hranjenja, ampak -”
Prhnila je. Terapevtka jo je ignorirala in nadaljevala: “Moraš imeti najljubšo hrano.” Ira je zavila z očmi. “Pa je nimam,”je bevsknila, tako da je terapevtka rahlo trznila. “Za danes bova končali. Jutri bova nadaljevali, prav?” Ira je skomignila z rameni.
Vstala se je. “Adijo,”je zamrmrala in odšla skozi vrata. Dvomila je, da bo našla svojo sobo, Beth pa tukaj ni bilo. Odpravila se je po hodniku navzdol, tja od kamor je mislila, da je prišla.
Ošinila je zbledelo modro-zeleno barvo na stenah stavbe. Nič je ni navdušilo, ni pa niti povzročilo, da je zasovražila ta kraj. Še kar naprej je tavala po hodniku dokler ni zagledala starejše ženske, ki je tu delala.
“Um?”je rekla. “Mi lahko pomagate?” Njen glas je bil tih, tako kot vedno. Starejša ženska je prikimala in stopila k njej. “Ne vem kje je moja soba. Ravno sem prišla iz -”
Nehala je govoriti, ker je slišala krik. Starejša ženska je zaskrbljeno pogledala okoli. “Počakaj trenutek.”
“Mary!”se je potem še zadrla. Mary je pritekla in takoj odšla v neko sobo. Ira je z zanimanjem gledala.
“Pizda!”se je nekdo zadrl. “Pusti me!”
“Greva,”ji je rekla starejša ženska in se nasmehnila, kot da ni nič narobe.
14. julij 2014
Perff jeee *w*
neeeeexxxtt
14. julij 2014
Neeeeeeeeeeext!
14. julij 2014
perff<3
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext :3
14. julij 2014
u162104
u162104
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!! <33
14. julij 2014
jeeext:3
14. julij 2014
neeext*
14. julij 2014
woooooow
neeeextt (:
14. julij 2014
Neeeeeeeeeeeext
14. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg