Forum
u46062
u46062
____
Mia
Duša iz Bele hiše
Gaja Aksinja Abramović


Mia je tekla proti hiši.
»Mami, mami!« Je vzklikala na ves glas. »Sigurno preizkuša tiste nove slušalke.« Je zamrmrala in stekla proti vratom hiše. Odprla je vrata stanovanja. »Mami, doma sem!« Je zaklicala, a ni dobila odgovora. Stekla je v kuhinjo. Ni je bilo. Stekla je še v dnevno sobo. Tam je ob računalniku sedela mama z slušalkami na ušesih. Mia je s šolsko torbo na rami potrkala po mizi. Mama je odložila slušalko na mizo. »Kaj je, Mia?« je rekla in se obrnila proti Mii. »Mami, Gašper spet je pesek!« »Ali res?« začudeno vpraša mama. »Ja! In danes imam rojstni dan!« mama se je začudeno obrnila. »O, kako sem pozabljiva!« Mia se je nasmehnila in jo objela. »Ali bomo praznovali?« Je še vprašala mama. »Seveda, zakaj pa ne?« Ji veselo Mia. Nato je stekla v svojo sobo.
Prijela je za telefonsko slušalko in čakala na odgovor. Čez nekaj časa se je na telefon oglasila Asja, njena najboljša prijateljica. »Živjo, Mia in vse najboljše za 11 rojstni dan!« je bila zagreta Asja. »Asja, se spomniš Bele hiše?« jo je vprašala Mia. »Ja.« ji je odgovorila Asja.
»Tja bi lahko šli prespat –čez poletje in za moj rojstni dan- za nekaj dni!« je bila zelo zagreta Mia. »Mia, tam straši. Raje ne bi šla...« je odgovorila Asja. »Daj no, saj te ni strah, kajne?« je rekla Mia. »V redu, bom šla. Danes se dobimo na Vrbovem hribu. Vprašala bom še Timija, Roka in Nikolaja.« Asja je prekinila telefonski pogovor, Mia pa je stekla v kuhinjo veselo novico povedat mami. »Prav, Mi, toda bodite previdni. Lepo se imej!« je še zaklicala mama, ko je Mia z vsemi rečmi odhajala od doma. In kot je bilo dogovorjeno, so ostali otroci stali na vrhu Vrbovega hriba. »Hej, druščina, tu sem!« je zaklicala Mia že od daleč. Timi je veselo zalajal. Nikolaj je držal Asjo v trdnem objemu in pomahal bližajoči se Mii. »Živjo, Mi, vse najboljše!« je veselo zaklical Rok. Mia mu je stekla v objem. »Pojdimo zdaj proti Beli hiši.« je rekel Nikolaj in pokazal na drugo stran brega. Rok se je ozrl. »Bomo morali iti čez reko?« je nejevoljno vprašal. »Ja,« je odgovorila Asja. »saj si bil že v Beli hiši, kajne?«
Druščina je zavihala rokave in se napotila proti reki.
Mia je pogledala navzdol: »Ali ni globoka?« je vprašala in pokazala s prstom na dno reke. »Ja, se strinjam.« je rekel Rok. »Ti pa res ne maraš vode!« je prhnil Nikolaj. »Kaj pa ti veš, Niko?« ga je vprašal Rok. »Nehajta!« je rekla Asja in stopila med njiju. »Vredu. Ker ženska posega vmes....« je rekel Niko. Hodili so še naprej, dokler niso zagledali čolna. »Čoln!« je peva opazila Asja. »Pa res!« je vzkliknila Mia. Stekli so do čolna ob bregu. Sedli so vanj. Fanta sta prijela za vesla. Rok je pogledal čez krov. »Veliko rib je tu.« je rekel. Mia in Asja sta strmeli čez krov in se nista in nista mogli nagledati morskega sveta. Timi je pogledal čez krov, tako kot njegova lastnica Asja. »Vuf, vuf!« je zalajal, ko je zagledal ribo. Pomočil je tačke v vodo in poskušal uloviti ribo, a mu ni uspelo –ravno obratno!- odganjal jih je proč.
»Timi pa je danes razigran.« je rekel Niko. Mia in Asja sta se zahihitali. »Res je, to pa zaradi tega, ker se odpravljamo na veliko pustolovščino!« je rekla Asja. Rok je s pogledom ošinil Timija, ki je še vedno lovil ribe. »Ali je Timi vedno tak, kadar gremo na pustolovščino?« je Rok vprašal Asjo. »To je prva pustolovščina in do zdaj niti vedela nisem vedela, kako se obnaša.« je odgovorila Asja in spet pogledala v reko. Mia je pogledala Belo hišo. Bila je pusta. Zelo pusta. »Bela hiša je zelo pust kraj.« je rekel Rok, kot da bi ji bral misli. »Se strinjam.« je odgovoril njegov brat Niko. »Ko sva bila zadnjič v Beli hiši, sva videla notri le črno pohištvo.« »Hej, pripluli smo, fanta!« je zaklicala Mia. Izstopili so iz čolna. Izstopili so
iz čolna. Nikolaj je odprl vrata. »Ali ima kdo petrolejko?« je vprašal. »Zakaj bo jo pa rabili?« je vprašala Mia in potegnila za ročko za luč. »Nimajo luči?!« je bila začudena. »Ja,« je rekel Rok. »toda jaz imam petrolejko.« je rekel in pokazal petrolejko. »Dobro...« je rekla Asja in pregledala vse okoli sebe. »bolje kot nič.« Nikolaj je pokazal na vrata na podstrešje. »Govori se, da tam gori straši. Neki Andrej je že videl duhove. Preučeval jih je.« je zamišljeno rekel.
»Bil je čudak. Govori se tudi, da se je po skrivnostni smrti pridružil duhovom. Vsi so mu govorili čudak.« je še rekel. »Fuj, ali bomo tukaj bivali tri tedne?« Asja ni bila prav nič navdušena nad Belo hišo. »Res je fuj, toda, poglej, počitnice brez odraslih! Malo bomo plavali, lovili ribe...« je rekla Mia, ki se je ogledovala hišo. » Poglejte, tu je knjiga z naslovom Življenje z duhovi in prikazmi napisal jo je Andrej Plečnik.« je rekel Rok. »Zgleda, kot da duhovi tu živijo!« je bil zdaj še bolj navdušen Nikolaj. »Niko, kako si otročji, duhovi pa obstajajo!« se je zasmejal Rok. »Nehaj!« se je obrnil Nikolaj. Mia je še naprej iskala čudne reči. Našla je mnogo knjig profesorja Andreja Plečnika. Med vsemi ji je bila všeč ~ Vse o bivanju z mitološkimi bitji~. »Zanimivo...« je zamrmrala. »Peklenski psi, Vse o Beli hiši, Bela hiša-moj dom!?, Reka Koprivka, Kozorogi, Knjiga o meni...« je listala med knjigami. »Poglejte koliko knjig! Na tone!« je bila navdušena Asja. »Tam so postelje.« je rekel Rok. »Ali bomo tam spali? Lahko tudi zunaj.« »Jaz bi spala zunaj.« je zavzdihnila Asja in pogledala skozi okno. »Se strinjam.« je pritrdila Mia. »No, dobro je spati v naravi...« je še pritrdil Niko. Rok je pokazal z roko in pokazal na postavljene šotore: »Punce in pes skupaj, fantje posebej!« je rekel in se zagnal proti šotoru. »Oh, fantje.« je z roko zamahnila Mia. »Vuf, vuf!« je veselo zalajal Timi. »Mia, nekaj ti moram povedati.« je rekla in pobožala Timija. »Kaj pa?« je vprašala Mia. »Andrej Plečnik je moj oče...« je izdahnila. »Res?« ni mogla vrjeti Mia. »Večina življenja je preživel v tej hiši. Bila je naš dom. V njej res živijo duhovi. Očetova duša je po smrti odšla na podstrešje. Z mamo sva se preselili v drugo hišo, oče pa je ostal sam z dušami na podstrešju.« je rekla in se začela jokati. »Asja, jutri dopoldne bova šli na podstrešje. Sami.« jo je potolažila Mia. »Hvala.« je rekla Asja in se zavila v spalno vrečo. »Kako lepa je narava, kajne?« je zazehala in se ulegla. »Ja.« ji je odgovorila Mia.
Zjutraj se je Mia zbudila pozno. Pogledala je iz šotora. Rok je ribaril, Nikolaj pa se je kopal. Le Asja je zamišljeno opazovala fanta. »Ej, Rok, zakaj se bojiš vode?« je vprašal Nikolaj. »Mrzla je...« je zajecljal Rok. »Včasih se je nisi bal!« se je pridružila Asja. Mia se je preoblekla in obula ter stekla ven. »Daj no, Rok, povej nam svoj pravi razlog!« se je nazadnje pridružila še Mia. »Ne vem....« je rekel Rok. »Res ne vem.« Asja je stopila k Mii. »Mi, včeraj si rekla, da boš šla z mano na podstrešje.« je zašepetala. »Da.« je zašepetala. »Bom uredila.« je še zašepetala. Nato se je obrnila k fantoma. »Hej, fanta, z Asjo greva v hišo poiskat kakšne šminke.« je rekla. »Fuj!« sta rekla fanta. »Vžgalo je!« je zašepetala Asja. »Zakaj so ženske tako zagrete za šminke?« je vprašal Rok. »Ne vem. Ampak čutim, da gresta na podstrešje. Sledil jima bom.« je rekel Nikolaj in se napotil proti hiši. »Veš kaj, Niko, grem s tabo.« je rekel še Rok. »Dogodivščine moramo preživeti skupaj.« je rekel.
***
Dekleti sta odprli podstrešje. »Ačih!« je kašljala Mia. »Pššš!« je zasikala Asja. »Duhove vidi
Le 11 ljudi na svetu. Neka lepa in zlobna čarovnica je tudi hotela videti duhove in duše. Manjkata ji le še dva odtenka: modro-violičen in modro-zelenast.« je razložila in stopili sta na podstrešje. »Em, Asja, katera punca je tukaj razen naju?« je zgroženo vprašala Mia. »Mia, ti imaš...« preden je to izgovorila, so se Mii oči zasvetlikale modro-violično. Mia je videla duše! »Duh, duša, dam naj jim prostost, a globoko v votlini še vedno zlo bije.« je recitirala Mia. »Če zlo dobi še dva, potem zavladalo bo zemlji, vlilo bo smrt in pomankljivost.« je recitarala še naprej. Tedaj je na podstrešje stopil Rok. Njemu so se oči zasvetlikale modro-zeleno. »Niko!« je zavpil Rok. »To zlo se kuje dlje od mraka in svetlobe in začetka življenja. To zlo se imenuje čarovnica Cilndra!« je kot vročen govoril Nikolaj. »Kaj se dogaja?« je vprašal Rok. Mia je zagledala dušo. Bil je moški. K njej ji je hotel poriniti skrinjico, iz katere je molzela bela tekočina. »Kaj je to?« je vprašala Mia. »Mia, kaj je?« jo je vprašal Rok, a ni dobil odgovora. Objel je Mio. Mii so poblisnile oči in spet je dobila svojo modro barvo. Rok jo je držal v naročju. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Mia. »Z Nikotom sta dobila zadnje barve oči!« je razložila Asja. »Govorila sta kot uročena!« je še dodal Rok. Asja je stekla k Nikotu. »Niko!« je zaklicala, a Niko je stal na mestu. »Kaj je narobe z njim?« je vprašala Asja.
03. junij 2011
u46062
u46062
next?
03. junij 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg