Forum
►Hejjj Lara je nazaj z novo zgodbico (:
►Zlo mam dobre ideje za to zgodbico zato ti nebo žau če boš brala ;D
►Ko vidš link od youtuba klikni play in beri naprej NUJNO.nč prej,nč kasnej ampak ko vidš youtube morš poslušat to pesm tut če je nepoznaš alpa tut če jo znaš napamet sam prtisn play in bereš naprej.dovolj razumljivo ne? ;p
►v zgodbi bo glavni oseb ime Lara,tko k men zato ker mi je tko lažji pisat x'd
►1D tukej ne bodo slavni,njihove punce ne obstajajo (#nohate) ampak njihove pesmi pa obstajajo...
►zgodba bo na trenutke mal depresivna,upam da vas ne motii ampak če ne,nebo tok zanimiva ;p
►pisala bom v različnih POV-ih (point of view) in upam da usi vese kaj je flashback ker boste to v zgodbici doskrat zaznal (:
►ja nč...gremo začet!

▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼
1.del-Lara's POV
*FLASHBACK*

"Stoj!Ne naredi tega,prosim!"
"O moj bog kaj če skoči..."
"Primi me za roko!"
"Bog naj ji pomaga..."
"Počasi se obrni proti meni in skupaj se bova izvlekla iz tega!"
Pogledala sem dol in zavrtelo se mi je v glavi.Samo en korak in vse bo lepo.Ampak zakaj nisem mogla? Obrnila sem se nazaj in segla po neznani rok,ki me je hitro povlekla k sebi.Ne! Ne bi se smelo tako končati.Sedaj bi lahko bila že med oblaki,ampak sem ostala na vrhu našega bloka. "Vse bo še v redu..." seveda...To so vsi rekli...

*END OF FLASHBACK*

"Lara,enkrat za spremembo naredi nekaj dobrega.Čisto vse uničiš!" se zadere Linda,ko mi iz rok pade kozarec in se razbije.Pogledala sem na tla v bleščeče črepinje in jih začela pospravljati. "Žal mi je,pospravila bom." sem rekla Lindi,toda se je še naprej drla.Nisem je poslušala.
Ko sem pospravila še zadnje delčke stekla sem se usedla za mizo zraven Nancy. "Jutri dobimo zelo pomembne obiske zato pričakujem da se boš lepše obnašala kot danes,je jasno Lara?" mi zateži Linda,jaz pa samo prikimam. Ko smo vsi pojedli kosilo sta Nancy in Emma odšli v sobo,Linda in Bob pa pred televizijo.In jaz? Seveda sem pospravila in pomila posodo.
Takšno je torej moje vsakdanje življenje.Tako je,ko se rodiš kot morilec.Moja mama je med porodom umrla in oče je za to krivil mene zato se me je znebil tako da me je pustil sirotišnici in zbežal neznano kam.V sirotišnici sem bila do tretjega leta,vsaj tako so mi povedali,potem pa me je dobila zelo prijazna starejša gospa.Zame je skrbela do desetega leta,potem pa umrla za rakom.Ni imela moža ali otrok,ki bi pazili name bo njeni smrti,zato sem ponovno pristala v sirotišnici.Vsak dan sem gledala kako posvojijo ljubke dojenčke ali lepa dekleta moje starosti.Seveda,kdo pa bi hotel neumno in čudno punco kot sem jaz? Takšni nismo nikoli imeli sreče pri posvojitvah.Toda,ko sem bila stara 14 so se odločili da sirotišnico zaprejo zaradi finančnih težav,zato sem bila premeščena v sirotišnico v predmestju New Yorka.Hiša je bila velika in strašljiva in otroci ki so tam prebivali so bili prava nočna mora.Tiste,ki smo prišli so vedno pretepali,saj smo bili kot novi otroci v šoli.Toda ''na srečo'' tam nisem ostala dolgo.Končno me je nekdo posvojil in na mojo veliko žalost sta to bila Linda in Bob Stewart.Na začetku sta bila prijazna in razumna ampak to je bilo samo do takrat ko so preverjali kako skrbita zame in če so dobra družina zame.Nikoli ju nisem upala vprašati zakaj sta me sploh posvojila ampak verjetno zaradi denarja,ki ga dobivata kot rejnika.Imata tudi dve hčerki Nancy in Emma,ki sta stari 7 in sta ena tistih tečnih dvojčic,ki govorita istočasno in imata enaka oblačila.Torej tukaj sem že 4 leta in čeprav sem že polnoletna mi ne pustijo da bi šla živeti v svoje stanovanje.
Se pravi sem ujeta v peklu.Sem kot nekakšna služkinja v tej hiši medtem ko imata Linda in Bob čisto dovolj denarja da bi si kupila pravo služkinjo ali celo butlerja.Delata v lastnem podjetju,ki se ukvarja z elektroniko zato tudi imamo veliko televizijo,zelo napredne računalnike in podobne stvari.Imata veliko denarja zato sta njuni hčerki zelo razvajeni,zame pa ne namenita niti centa.
V šolo ne hodim,saj se Linda in Bob bojita da bom zbežala,kar bi seveda tudi storila ob najmanjši priložnosti.Cel dan sem doma,kar pa sploh ni tako slabo saj sem zjutraj vladar hiše ko sta Nancy in Emma v šoli,Bob in Linda pa v službi.Le takrat sem bolj sproščena.Ampak v nekaj sem prepričana.Nekega dne se bom rešila tega pekla.Pobegnila bom tudi če je za to potrebno moje življenje.Tega ne prenesem več in tudi v zaporu bi mi bilo ljubše kot tukaj.Zato sem se odločila,da bom jutri ko imamo obiske poskusila nekaj kar bi mi lahko uspelo.Pobegnila bom in vse bo spet lepo.Kajne?
▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲
jupiiii tuki je prvi del! : p

kt ste opazil tle ni blo nobene pesmi za poslušat umes ampak v naslednjem delu pa vrjetno bo zato naj vas ne zmede.no pa še slike seveda:




Lara

no ja...upam na usaj 15 nextov? :*
16. avgust 2013
u146670
u146670
Neeeeeeeeeeext
super začetek<33
16. avgust 2013
u125821
u125821
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
16. avgust 2013
u146386
u146386
Neeeeeeeeeext! * - * usec mi je!
16. avgust 2013
nnneexttt
16. avgust 2013
u140056
u140056
next
16. avgust 2013
hvala vam <3 vem da nobena nebo hotla ampak vsen uprašam če se keri da oglaševat mal? ;p
16. avgust 2013
next
16. avgust 2013
mext
16. avgust 2013
neeeeeeeeext
16. avgust 2013
neeeeeeeeeeeexxt
16. avgust 2013
neeeeeeext
16. avgust 2013
u119629
u119629
neext<33
16. avgust 2013
nextt
16. avgust 2013
u126497
u126497
next
16. avgust 2013
Neeext
16. avgust 2013
Neeeext
16. avgust 2013
u142227
u142227
neeeeeeext
16. avgust 2013
u138180
u138180
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexttt!!
16. avgust 2013
neeeeeeeeeeeeeext
16. avgust 2013
Next
16. avgust 2013
Neeeeeeext
16. avgust 2013
u129738
u129738
Neeeeeeext!
16. avgust 2013
Neext!!
16. avgust 2013
neeeeeeeext
16. avgust 2013
neext!
16. avgust 2013
u143217
u143217
neeeeeeeeeeeeeeext
16. avgust 2013
u59329
u59329
neeeeeeeeeext!
16. avgust 2013
omg kok nextov *o* hvala vam najbolši ste res! jutr bo drugi del in ja...upam da boste brali do konca <33
16. avgust 2013
2.del-Lara's POV
"Oh gospod Nelson,kar naprej! Vam lahko povem kako zelo so mi všeč vaši čevlji." z vreščečim glasom reče Linda,ko odpre vhodna vrata.Zavijem z očmi in se odpravim v kuhinjo.Naredila sem kavo in jo odnesla v dnevno sobo kjer so sedeli Bob,Linda,naš gost-gospod Nelson-in še nekaj drugih ljudi.

*FLASHBACK*

"Vstani krava! Kako naj te udarim na nos če gledaš v tla? No prav,če ne bo šlo zlepa bo šlo pa zgrda!"
Začutim ostro bolečino na svojem obrazu,kjer je bil še edini prostor na mojem telesu,ki me do sedaj ni bolel.
"Lep dan ti želim gnida!"
Vzdevek,ki sem ga dobivala vsak dan.
Zakaj si zaslužim to? Saj me niti ne poznajo.Zakaj bi takšna oseba kot sem jaz sploh živela? Vsem sem v napoto in vsi bežijo stran od mene,vsi si me želijo znebiti.Toda kmalu se me bodo rešili,kmalu me ne bodo več rabili prenašati,kmalu bo vsega konec...

*END OF FLASHBACK*



"Lara nehaj tukaj sanjariti in izgini v svojo sobo!" mi jezno zašepeta Linda.Odidem v svojo sobo in zaprem vrata za seboj.To je to.Trenutek,ki sem ga dolgo čakala.Pobegnila bom iz pekla-če ne-bom naredila vse še slabše kot je.Če me zalotijo...Ne bom niti razmišljala o tem kaj bi se lahko zgodilo...
Izpod postelje potegnem nahrbtnik,ki sem ga skrivala vsa ta leta.V njem sem imela denar,ki sem ga privarčevala,toda seveda ga je bilo zelo malo.
Iz nahrbtnika vzamem še nekaj stvari,ki mi zelo veliko pomenijo.Mamino sliko,ko je bila še mlada in zelo lepa.Nihe mi ni nikoli moral povedati,da imam oči kot so njene ali da sem ji podobna kar je edino kar bi rada slišala nekoč. Želim si da bi bila tako lepa kot ona.
Ogrlica,ki mi jo je podarila gospa Wilson.To je prijazna gospa ki je skrbela zame do mojega desetega leta.Na ogrlico je bil pripet srebren delfin,katera je tudi moja najljubša žival.Dobila sem jo ko sem prišla živeti k njej.Nekega dne sem jo izgubila in takrat sem bila zelo žalostna.Mislila sem da je ne bom nikoli več videla,potem pa jo je gospa Wilson na srečo našla.Zares mi veliko pomeni ta ogrlica.
Ničesar več nisem vzela saj nisem smela imeti preveč prtljage. Sedaj moram narediti samo še nekaj.Ukrasti moram podatke o moji posvojitvi,za to pa moram iti v Lindino spalnico,kar je lahko zelo nevarno.
Previdno odprem vrata in slišim,da se vsi še zmeraj pogovarjajo.Potihoma stečem do Lindine spalnice in jo odprem.Takoj zavoham vonj po njenem parfumu,ki ga ves čas uporablja.Tiho stopim v sobo in zaprem vrata.Stečem proti predalom in jih odprem.Srce mi začne hitreje biti in začnem globoko dihati.Toliko papirjev in dokumentov! Kako naj najdem ravno tisto kar iščem v čim krajšem času? Vse papirje zmečem ven in iščem rumeno obarvam dokument.Še zmeraj ga ne najdem,zato odprem naslednji predal.Spet ga ne najdem.Misli Lara,misli! To je najpomembnejši dokument v tej hiši,kam bi ga lahko skrila? Razgledam se po sobi in zagledam črno škatlo na pisalni mizi.Hitro jo odprem in spet zagledam papirje.To morajo biti pomembnejše stvari.Hitro prelistam,ko na dnu škatle zagledam rumen list papirja.Vhidnem in skoraj pozabim izdihniti.To je to!Hitro ga vzamem v roke in že hočem oditi,ko slišim korake na stopnicah.Ne,ne,ne,ne!! "Takoj bom nazaj samo na stranišče moram." zaslišim Boba in takrat končno izdihnem zrak.Zakaj mora biti stranišče zraven spalnice? V tresočih rokah sem še zmeraj imela svoje podatke o posvojitvi.Bob bo dolgo na stranišču.Kako to vem? No...mislim da mu je nekdo po nesreči nekaj stresel v kavo...
Stečem k oknu in ga odprem.Morda se sprašujete zakaj nisem šla čez oknu v svoji sobi.Ker so vsa okna v hiši ograjena z rešetkami,razen tega ker mi Bob in Linda seveda ne pustita v njuno spalnico in vesta da se ne bi upala sem. Toda tukaj sem sedaj.Odprem okno in vdihnem svež zrak,ki ga vdihujem zelo malokrat.To je to...sedaj ali nikoli.

*FLASHBACK*

"Zakaj si hotela to narediti?!"
Ne sprašuj me takih stvari,saj me niti ne poznaš...Kdo sploh je to? Neznanec mi je rešil življenje.Vsak bi bil presrečen,če bi se mu to zgodilo.Ampak ne jaz.Lahko bi skočilaa mi je to neznanec preprečil.Zakaj bi to storil? Ne pozna me,toda mi je vseeno pomagal.
"Prosim ne stori več tega...naslednjič te ne bom moral rešiti.Poglej me v oči in prisezi,da ne boš več tega poskušala." mi reče,me nežno prime za brado in usmeri moje oči v njegove.

*END OF FLASHBACK*

Pristala sem na mehki travi.Nisem izgubljala niti sekunde.Stekla sem čez cesto in po ulici navzdol.Tekla sem mimo parka,mimo picerije,mimo šole in končno prišla na rob mesta,kjer je bila avtobusna postaja. Hitro skočim na prvi avtobus,ki ga zagledam.Niti ne pogledam kam pelje ampak mi je čisto vseeno,samo da grem stran od tukaj. "Do končne postaje prosim." rečem in plačam šoferju,ta pa mi poda karto.Razgledam se po avtobusu,ki je bil skoraj poln,nato pa se usedem čisto na zadnji sedež.
Kmalu je avtobus začel peljati.Nisem si mogla pomagati,da se ne bi nasmehnila.Bila sem tako srečna! Konec.Vsega je konec! Nič več Boba in Linde,nič več pomivanja posode,pranja perila,sesanja...Nič več Emme in Nancy,nič več žaljivk.Nič več jokanja,nič več nočne more.Samo še svoboda! Počutim se kot ujetnik,ki je preživel zadnjih 20 let v zaporu in so ga sedaj spustili na prostost. Toda...to ne bo dolgo trajalo če ne bom naredila dobrega načrta. Kaj bom naredila ko se avtobus ustavi? Nimam ravno ogromno denarja da bi si takoj kupila stanovanje.Kje bom spala? Kaj bom jedla? Hmm...Morda bi si lahko našla službo. "Oprostite gospod...kam natančno se peljemo?" čim bolj prijazno vprašam starejšega gospoda zraven mene. "Pozdravljena mlada dama! No...peljemo se v Miami seveda!" Oči so se mi razširile.Miami,Miami,Miami.Peščene plaže,visoke palme,modro morje,vile bogatašev...Vedno sem si želela v Miami in sedaj grem res tja!

▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲

lol vem ful bedn next.upam da zart ega neboste nehal brat zto kr zdej se bo začel zares!

aja pesm lahko pol poslušate dokonca,lahko tut ne mi je čist usen ;p ampak upam da je usaj nekomu ušeč a zgodba kr je krneki ubistvu...

usaj 15 nextov <3
17. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg