Forum
Zgodba se dogaja v 2. polovici 19. stoletja.
13. april 2013
1. del
(pripovedovalec)
Markiz Rian je strmel skozi okno razkošnega salona. Vendar, ni zares videl Londonske ulice. Z mislimi je bil pri Lili. (Lili je bila ena od igral iz skupine Gaiety Girl)






Pravzaprav je stal v njenem salonu in jo čakal.
13. april 2013
Čez kakšno minuto se se odprla vrata in v salon je priplesala Lili v razkošni obleki. Obesila se mu je okrog vratu.



''Najbrž te zanima zakaj sem te povabila na obisk.'' zahihitala se je. ''Pravzaprav me res.'' objel jo je okoli pasu in se sklonil proti njej. Z orokavičeno roko ga je zaustavila.
''Ne zdaj. Počakaj da vidiš kaj sem pripravila zate.'' izvila se je iz njegovega objema in ga potegnila za sabo. Rahlo nejevoljno ji je sledil. Sedla sta v kočijo in se odpeljala.
''Kam pa greva?'' jo je vprašal čez nekaj časa. ''Pokvarila bi presenečenje če bi ti povedala.''
Naslonil se je in nazaj in pogledal skozi okno. Že pred pol ure so zapustili London, zadaj so se peljali po podeželju. Lahko je zavohal morje. 'Kam za vraga me pelje?' Se je spraševal med potjo. Ob 8h je imel sestanek in ni ga želel zamuditi. Začelo ga je skrbet da se ne bo vrnil do sestanka, sej se je začelo mračiti.
13. april 2013
''Koliko časa se bova še peljala?'' je vprašal Lili ki je mirno sedela poleg njega. ''Ne več veliko.'' ''Lili danes imam sestanek v lordski zbornici. In nočem ga zamuditi.'' Lili je pokimala. ''Saj ga ne boš.'' čez nekaj časa se je kočija ustavila. Iztopila sta.



Razgledal se je okoli sebe in neto pogledal Lili. ''Stopi malo naprej!'' je rekla in ga povlekla proti robu.
''Si mi to želela pokazati?'' je dvomeče vprašal. Samo tiho se je zahihitala.
''Pravzaprav ne.'' nerazumevajoče jo je pogledal. Tedaj je zaslišal glas za sabo.
''Si me kaj pogrešal stric?'' obrnil se je in zagledal svojega ne preveč prijubljenega nečaka.
''Kaj pa ti počneš tukaj?'' nič več mu ni bilo jasno. Nečak je nenadoma iz plašča potegnil pištolo ki se je zlovešče svetila v lunini svetlobi. Pogledal je proti Lili in zagledal njen zloben pogled. ''In ko boš končal tam spodaj bom postala Markiza.'' se mu je zarežala v odgovor na neizgovorjeno vprašanje. Zaslišal je strel in začutil bolečino v levi rami. Opotekel se je nazaj in padel v globino proti morju.
13. april 2013
Ali bo markiz preživel?
Next?
13. april 2013
2.del
(pet let pozneje)
Silia je tiho sedela za pisalno mizo in z pogledom sledila ptici ki je letela po modrem nebu. V roki je vrtela pero. Črnilo je kapljalo po belem listu ki je ležal na češnjevi mizi ob oknu. Čez nekaj trenutkov je opazila temno modre kaplje na listu in zavzdihnila. Iz pedala je vzela nov list in začela pisati.

južna Irska (grad Maire) 13.4. 1859

Draga Elise,

Richard me je končno zaprosil za roko! Tako sem srečna da res ne moram misliti na nič drugega. Že toliko časa sem zaljubljena vanj, zdaj pa bom končno postala njegova žena.
Poročila se bova v mesecu mladosti, ljubezni maju! To bo kmalu, vendar se mi zdi tako daleč stran. Še debitantske sezone nisem začela pa sem že zaročena. Vendar, mi je tako ljubše.
Seveda si tudi ti povabljena na poroko. Poslal ti bova vabilo ko bo točen datum določen.
Za roko me je zaprosil včeraj na plesu pri naših Irskih sorodnikih, pri katerih smo na obisku.
Čimprej mi piši in povej kako se imaš.

Silia Aliston
14. april 2013
(Silia)
Pogledal sem pismo. Želela sem si napisati še toliko stvari, dogodkov in opisati kako sem srečna vendar bi porabila preveč časa in papirja zato je bom raje vse osebno razložila. Poleg tega sem želela preživeti čim več časa se da z Richardom. Pismo sem pospravila v kuverto na kateri je bil že napisan naslov. Čez kak trenutek sem zaslišala zven gonga ki je pomenil da je kosilo pripravljeno. Vstala sem in stekla po stopnicah. Danes bomo jedli z Richardom.
Pogovoru pri kosil nisem sledila sej sem ves čas gledala Richarda, on pa mene. Proti koncu kosila je moja sestra Celia vstala in dvignila kozarec šampanjca.



(Celia)



(Richard)
''Nazdravimo, zaročencema na dolgo življenje!'' je slavnostno rekla in dvignila kozarec še višje. Vsi smo dvignili kozarce z njo. Šampanjec je imel nekoliko čuden okus vendar se za to nisem menila.
14. april 2013
Ko smo končali kosilo mi je Celia pomignila naj grem za njo. Odšle sva ne vrt. Bolj kot sva se oddaljevali od hiše, bolj sem postajala zaspana. Končno sva se ustavili pri nekem drevesu.
''Zakaj si me pripeljala sem?'' sem jo vprašala. ''V grmičevju sem našla ranjeno ptico. Ker si se vedno bolje spoznala na živali, sem sklenila da to prepustim tebi.'' sklonila sem se proti grmičku. Ko sem za seboj zaslišala hrup za seboj sem se obrnila. Celia je nad glavo držala velik kamen in z njim zamahnila proti meni. V hipu me je zajela tema .......
14. april 2013
3. del
(pripovedovalec)
Asten je žvižgajoč hodil po stezi ob morju, ko je zaslišal hrup pobesnele množice. Ko je prišel do konca poti je zagledal ljudi ki so zbirali okoli nečesa česar ni mogel videti. Pospešil je korak in se prerinil med množico. Ko se je prerinil dovolj daleč je zagledal da po tleh vlečejo mlado dekle. Njeni dolgi svetli lasje so bili umazani in zavozlani, draga obleka pa raztrgana in krvava. v Naročju je imela petelina z zlomljenim vratom. Očitno je množica mislila da ga je ona ubila. (Staro verovanje je bilo da čarovnica petelinu zavije vrat in potem pije njegovo kri) 'Kaj za vraga ....'
Množica je kriče ponavljal eno besedo.
''ČAROVNICA!''
''To je vendar popolna neumnost!'' množica se je ustavila in ga pogledala. Vsi pogledi so se uprli vanj. Neki moški se je začel smejati.
''Torej praviš da ni čarovnica!'' ''Dokaži.'' Množica je kot odmev ponovila za njim.
''DOKAŽI!''
Asten se je mrzlično oziral po dekletu. V tem trenutku sta mu bile jasni le dve stvari.
1. Da dekla ni čarovnica. Ni imela toliko moči da bi zavila petelinu vrat. Vendar se tega ni splačalo razlagati vaščanom.
2. Da bodo če ne bo našel dokaza da ni čarovnica, obtožil tudi njega da se pajdaši s hudičem.
14. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg