Forum
u214691
u214691
Hey
Opažam, da vas tu veliko obožuje Harry Potterja, zato sem se odločila, da bom napisala eno zgodbico o njemu. Oz. v njegovem stilu. (Čarovniki, Bradavičarka...) O zgodbici lahko izdam samo to, da bo v njej kar nekaj podobnosti, kot pri HP. Vseeno pa on v njej nikoli ni, in nikoli ne bo obstajal. Namesto njega pa bo glavni lik.....
Skratka, če boste zgodbo brali, mi prosim dajte next. Če se jih do jutri ne bo nabralo najmanj pet, zgodbe niti ne bom začela objavljat.
Lp, HB
26. julij 2016
u214691
u214691





1.DEL
Sedim na okenski polici v svoji sobi, in zrem skozi okno. Poizkušam najti nekaj, kar bo naredilo moje življenje smiselno. Nekaj, od česar bom dobila zagnanost, navdih. A vsak dan znova, grem razočarana spat. Brez volje, da bi se naslednji dan spet zbudila, da bi sploh živela. Najbrž sedaj mislite, da se samo smilim sama sebi, ampak še zdaleč ni tako. Kajti že šest dolgih let je tega, kar se je moje življenje obrnilo na glavo...
PRED ŠESTIMI LETI:
''Lahko noč, ljubica.'' Je šepnila mama, in mi podelila masten poljub na čelo. ''Kar koli se zgodi vedi, da te imava z očkom zelo rada. '' Je še dodala, nato pa zapustila sobo. Zavzdihnila sem. Ni treba, da bi bila vele pametna, da bi videla, da je mama jokala. Zadnje čase se z očkom vedeta zelo čudno. Veliko več časa se zadržujemo v hiši, pa čeprav je zunaj sončno in toplo. Navadno take dneve dodobra izkoristimo, saj se le malokrat zgodi, da je v Londonu tako lepo vreme. Ampak tudi sicer je zunaj veliko manj ljudi kot navadno. Ulice so prazne, in parki samevajo. Ne razumem zakaj je tako, ampak vendarle sem samo otrok.
Obrnila sem se na bok in poizkušala zaspati, ko me je zmotilo nekakšno šumenje. Poškilila sem proti oknu, in moje slutnje so bile utemeljene-ulilo se je kot iz škafa. Kmalu so se dežju pridružile še strele, in močan veter. Slišala sem, kako je par škorcev zdrsnilo iz strehe in z glasnim pokom pristalo na tleh. Še bolj sem stisnila svojega medvedka, in si šepetala, da bo vse v redu. Saj je konec koncev samo nevihta! Upala sem da se bo kmalu končala, a se je dogajalo ravno obratno Nevihta se je iz minute v minuto krepila, in postajalo me je čedalje bolj strah. Nekajkrat je strela udarila tako močno, da je popolnoma osvetlila sobo. In tedaj, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Hišo je streslo kot, da bi bil potres, in že naslednji trenutek je bila soba polna dima. Čedalje težje sem dihala, vid se mi je meglil. Opotekla sem se do vrat, a sem se zgrudila, še predenj sem sploh prišla do njih. Skoraj nič nisem več videla, moje dihanje pa je postalo težko in neenakomerno. Oči so se mi zapirale, a še preden sem se popolnoma podala v črnino, sem okrog sebe začutila par močnih rok, ki so me potegnile v naročje. ''Dokler si z nama, boš na varnem,'' so bile zadnje besede, ki sem jih še uspela slišati.
SEDANJOST:
Ob spominih so se mi zarosile oči. Ne vedoč mi je po licu stekla solza, a sem jo takoj obrisala. ''Ne bom jokala. Velike punce ne jokajo.''

OK, to je bil 1. DEL. Prosim, da že zdaj poveste kaj naj spremenim (slovnica, itd.), da bo zgodbica v prihodnje še boljša.
LP, HemmingsBabe
26. julij 2016
Next
26. julij 2016
Next ful zanimivo si začela
26. julij 2016
ja, upam, da bo čim prej Next
26. julij 2016
Jst tut
26. julij 2016
super je, le predlagam ti da se izogneš prememu govoru in namesto tega opišeš, upam, da me razumeš, kaj mislim povedat s tem?? + neext!
27. julij 2016
u193768
u193768
Next, super je
27. julij 2016
u214586
u214586
Next super
27. julij 2016
Next
30. julij 2016
u214691
u214691
Hey! Se opravičujem, ker nexta še ni bilo, ampak so počitnice, in jaz jih mislim 100% izkoristiti. Next bo jutri.
31. julij 2016
Next ok ti kr izkoriščuj počitnice!
31. julij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg