Forum
u186200
u186200
okj zdj sm se odločla pisat zgodbico..mela sm jih že +100 in vse so ble totalne polomije;c ugl to zgodbico bom probala pisat vsak dan če bote nextali ker večino mojih zgodbic se je končalo ker nism mela bralcev haha:/ pa mogoč ne bojo vsepovsod velike začetnice ker se mn neda ubadat z takimi malenkostmi pri zgodbicah inja no da nebom preveč nakladala bom kr začela:

Bil je deževen dan.Ležala je na postelji,popolnoma brez življenja.Sijaj v njenih očeh je počasi izginjal.Močno sem jo držala za roko.Solze so mi tekle po licih njej pa tudi.Rekla je:"Lea,rada te imam..."Moč v njenih rokah je popustila.Izpustila me je in zaprla oči.Njenih prelepih modrih oči nebom nikol več videla.V tistem trenutku je bila bolečniha v mojem srcu tako velika da sem zavpila kolikor glasno sem lahko.Čez par sekund so v sobo pritekli sestra,mama in oči.Mama me je mono objela in me odpeljala iz sobe.Božala me je po laseh in mi govorila da bo vse v redu.Čeprav sem po naravi optimistka,sem nekako dvomila da bo zdaj vse v redu.Vsedli sva se na kavč v čakalnici.Zraven se je usedel še oči.Še on me je objel.Njima obema so prav tako tekle solze po licih,tako da nisem bila edina objokana.Bili smo tiho kot miši.Nekaj časa smo bili še tam v smrtni tišini,potem pa smo šli domov.Celo pot smo molčali.Ko smo prispeli domov,sem stekla v svojo sobo in se vrgla na posteljo in zakričala v blazino.Še bolj sem začečla jokati.Tako je bilo do večera.
Pozabila sem se predtaviti,kakšna tepka.Torej,sem Lea,imam dolge rjave lase in rjave oči,nimam ravno top postave niti nisem okrogla ali pa kaj takega,imam ravno pravšnjo postavo,stara sem 16 let.Živim v Londonu,najlepšem mestu na svetu.Naj povem.da ne živim s pravimi starši.Moji pravi starši so me namreč dali v rejništvo,ker sta bila revna in sta bila finančno v stiski,hudi stiski.Nikoli v svojih 16.letih življenja ju še nisem videla.Ampak tu,z Amy in Christianom se počutim kot v pravi družini,res ju imam rada kot prava starša.Imam,ozirima sem jo imela,polsestro Emmo.Bila je 2 leti mlajša od mene.Čeprav je vedela da nisem njena prava sestra,me je imela rada kot pravo sestro.Namreč,ona je bila moja najbolša prijateljica.Vse sva si povedali,nisva imeli nobenih skrivnosti.Pomagali sva si in svetovali,skratka,imeli sva nek poseben odnos,kot jih imajo le redko katere sestre.Potem pa je pred enim letom zbolela za tumorjem na možganih.Za to je izvedela žal prepozno,za kemoterapijo je bilo prav tako prepozno.Edino kar nam je še preostalo je to,da smo preživeli čim več časa z njo,dokler nas ne zapusti za vedno.In to so bili najhujši dnevi mojega življenja.Vsan dan sem bila pri njej.Včasih sem celo šla naskrivaj iz šole k njej.Vse do danes...ko je umrla.Ne vem kako bom lahko živela naprej brez nje.Bila je kot moja sorodna duša.Vem da je čudno ampak res mi je pomenila vse na svetu.Na pogreb sem nekako prepričana da ne bom šla,ker bi mi bilo preveč hudo.Čeprav je to še zadnja priložnost da se dokončno poslovim od nje.Ampak naj povem,da je bila najlepše dekle na svetu.Imela je prelepe temno rjave lase,modre oči,imela je krasno postavo,pa še popularna je bila na šoli.Dobila je lahko katerega koli fanta na šoli.P še bila je odličnjakinja.Imela sem jo za vzor.In ne samo jaz,še mnogo drugih deklet na naši šoli.Skratka,bila je najbolša oseba v mojem življenju.Imela sem jo najraje na svetu.A zdaj ko je ni več,ne vem kako bom prebolela to...

čᴇᴢ ᴇɴᴏ ʟᴇᴛᴏ
Zazvonila je budilka.Groza!Nekako sem se skobacala iz postelje in uglasnila budilko.Postavila sem se pred omaro in ni se mi sanjalo kaj naj oblečem.Po desetih minutah sem se odločila za črno-belo črtasto majico z kratkimi rokavi in svetlo modre kratke hlače(kavbojke).Hvla bogu je bilo poletje samo še en teden do konca šole.Ko sem se oblekla in naličila sem si počesala lase in odhitela v kuhinjo.Tam so me čakali čokoladni mafini.Obožujem jih.Vsedla sem se za mizo in jih pojedla.Vmes sem si še pisala sms-e z Ariano,mojo najboljšo prijateljico.Najedla sem se.šla po stvari,si obula črne all-starke,zaklenila hišo in šla v šolo.Ko sem šla iz hiše sem vzela iz torbe slušalke in telefon.Dala sem slušalke v ušesa in poslušala pesem Aerosmith-I don't wanna miss a think.Bila sem tako zatopljena v telefon in v fejs da nisem gledala pred sebe kod hodim.Kar naenkrat sem se zaletela v nekoga.Pogledala sem navzgor v koga sem se zaletela..

za nadaljevanje rabim pet nextov
mnenje?
graje?
18. marec 2015
Omg next! Odličen začetek! samo lahko bi bolj na slovnične napake pazla pa kr skup si zgodbo pa opis oseb napisala...to bi rajši dala posebaj pa loh bi dodala kakšno sliko, verz...drgač pa brez pripomb!
22. marec 2015
u186200
u186200
ja sej vem da sm malo skop pomešala opis pa celo zgodbo sam sm kr vsako sekundo neko novo idejo meva in nism mela cajta popravlat vse tk daja oglašuj še malo še 4 nexte rabim
24. marec 2015
Next
12. april 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg