Forum
*če ste ljubitelji mehiških telenovel, vam bo tole-upam-zelo všeč.

družina Heriga je bila vedno med naj bogatejšimi in najuglednejšimi družinami v Mehiki. imela je veliko posest, kjer so bile ene izmed najboljših parcel, na katerih je rasel čili. gospodar družine je bil oče Carlos. uspešen poslovnež, ki je posest upravljal z trdo roko, včasih celo preveč.





vedno mu je za hrbet dihala njegova žena Laura, ki je znala biti na trenutke celo bolj strašna od njenega moža.





v družini so bile tri hčere. Roberta, Lupita in Mia.
najstarejša, Roberta, je vedno povedala svoje mnenje in ni se bala nasprotovati očetu. odločna in ženstvena h krati. ker je bila najstarejša, se je od nje pričakovalo, da bo prevzela posest, ampak nič ni kazalo, da bi jo to zanimalo.





druga je bila Lupita. vedno nasmejana in zelo družabna, tako, da si jo zelo hitro vzljubil. očkova in mamina punčka. nikoli uporniška ali jezikava. skratka-ljubljenka vseh na posesti.





zadnja je bila Mia. kot, da sploh ni del družine, je bila vedno zaprta vase, če smo še natančnejši-v knjižnici. nikogar ni nikoli spustila v svoj osebni prostor, vedno je vsem prikimala, mislila pa si je svoje. nihče je ni sovražil, ampak nikomur ni bila posebej pri srcu.





edini trn v peti družine Heriga so bili Lopezi. druga največja in najpremožnejša družina. že skozi zgodovino so se kar naprej prepirali in spopadali. očeta sta se odločila, da se bo to spremenilo, že zato, da bi združila posesti.

to je za enkrat to! berte
30. april 2015
next. odličen začetek
30. april 2015
bil je čas večerje. družina Heriga je sedela v njihovi ogromni, bogato okrašeni jedilnici in jedla večerjo. oče je sedel na čelu mize, mama pa tik ob njem. nasproti nje je sedela Lupita, zraven nje pa Roberta. nasproti Roberte pa je sedela Mia, ki je tudi pri jedi brala knjigo.
"jutri pridejo k nam Lopezi." je rekel Carlos.
"Lopezi?!" sta naenkrat vzkliknili Lupita in Roberta.
"ja." je rekla Laura "z vašim očetom sva se odločila, da je čas, da končamo ta spor, ki se vleče že stoletja."
"kako natančno ga bomo?" je vprašala Roberta in pogledala sestri.
"Roberta, ti si najstarejša." je rekel Carlos. "oni imajo sina, ki je ravno toliko star kot ti."
Roberti je vzelo sapo "KAJ?!" je zavpila. "NE MORETA ME PRISILITI V POROKO Z TEM SLUZAVCEM!!!"
"pazi na besede" je mirno rekla Laura "ko ga boš bolje spoznala, boš videla, da je pravzaprav zelo prijeten fant."
"NOČEM GA BOLJE SPOZNATI!!!" je zarjovela Roberta in odvihrala iz sobe.
"kaj če se to res ne bo obneslo?" je vprašala Mia "kaj, če jo bo zastrupil in prevzeli bodo vso zemljo?"
Carlos je malo pomislil, potem pa to idejo hitro ovrgel "preveč tiščiš nos med knjige." in zadeva je bila zanj končana.

naslednji dan je pred njihovo vilo pripeljala kočija (sem omenila, da se to dogaja v času osvobajanja sužnjev? nisem? zdaj sem ). iz nje je stopil mladi Lopez. edini sin Orlanda Marie Lopez.





posebej je stopil do vsake izmed deklet in jim poljubil hrbtno stran dlani. "gospa." je rekel Roberti in se ji nasmehnil.
ta je zapihala, ker se še vedno ni sprijaznila z dejstvom, da jo hoče oče uporabiti kot sredstvo za mir. "nisem ŠE gospa"
"se opravičujem." je rekel "gospodična" zasmejal se je na tisti svoj način.
"nisem ujela vašega imena" je rekla Lupita in se mu široko nasmehnila.
"Alejandro Lopez" je rekel "jaz tudi ne vašega."
"Lupita." je rekla in narahlo brcnila Mio, ki je imela nos zakopan v eno izmed svojih knjig.
ta je hitro dvignila pogled, ki je govoril 'jaz nisem nič kriva'.
"najmlajša in najbolj sanjava." je rekel Alejandro in se priklonil. "kaj pa bereš?"
Mia je knjigo hitro skrila za hrbet "to ni vaša stvar." je rekla.
"izgleda stara, usnjena vezava, nima vtisnjenega žiga..." je momljal "je Marco Polo?"
Mia je mežiknila "mislila sem, da zanima samo mene"
"moja najljubša knjiga." je rekel Alejandro in se obrnil k Carlosu in Lauri.
Lupita je pogledala Mio in takoj spet Roberto "je naša mala črna ovčka ravno govorila s tujcem?"

*ni glih obetavn, je pa mal. ne si zdej mislt "o, kaka beda!" mal še zdršte. mam pa neki malga vprašanj, de bote mal možganjčke premigal!
a) Zakaj bi bil lhka sploh naslov LUNA, če ni blo niti besede o tem?
b) Katera sestra bo največji trn v peti in zakaj?
c) Vm je saj mal ušeč?
30. april 2015
u173652
u173652
super
30. april 2015
"povej nam kako kaj gre tvoji družini" je pri večerji Laura rekla Alejandru, ki je sedel nasproti nje.
"prepričan sem, da si želite slišati samo slabo, ampak se bojim, da tega ne morem trditi. nič nam ne manjka. letina bo dobra in zaslužek prav tako. verjetno" je rekel.
"si ti prepričan, da nisi posvojen?" je iztrelila Roberta, ki se je še vedno kujala.
"ja." je rekel in se nasmehnil "zakaj?"
"ker so Lopezi vsi predrzni in niso niti najmanj lepo vzgojeni in nimajo niti najmanjših manir, kot, da bi bili vzgojeni v..." ni dokončala, saj jo je Lupita z vso silo brcnila v nogo. "sem že tiho." je zamomljala in jedla naprej.
Alejandro je zavzdihnil. želel si je poroke iz ljubezni, ne zaradi dogovora in kot je opazil, si ga tudi Roberta ni.
"Mia!" je napol zarenčal Carlos.
ta je dvignila pogled in ga pogledala, skoraj prestrašeno. "ja, oče?"
"odpelji našega gosta do njegove sobe." je rekel Carlos. "če mi oprostite, pomemben sestanek imam." ustal je.
Lupita je presenečeno razprla oči. "boš v kamnolomu, ali te lahko najdem kje v dvorcu?"
"v kamnolomu bom" je zaključil Carlos. Lauro, Lupito in Roberto je poljubil na lice in šel. Mio je zanalašč izpustil. ni bila njegova ljubljenka in zdelo se mu je, da na družino meče slabo luč. šel je.
Alejandro je ustal in sledil Mii. "skoraj nič te nisem videl." ji je rekel na hodniku.
"saj niste prišli v knjižnico." je rekla in se ustavila ob enih od vrat. "upam, da vam bo udobno" je rekla in se obrnila, da bi šla. "lahko noč."

Carlos je pognal konja. šel je do kamnoloma, ki ga je imela družina v lasti. vil je tudi rudnik zlata, ampak to so vedele le rede izjeme. tam ga je pričakal stotnik Luis in ga pospremil v notranjost. "slabe novice" je začel ta.
"kakšne?" je vprašal Carlos. "se sužnji upirajo? pobij jih in naroči nove!"
"ni to. zlata nam zmanjkuje" je rekel Luis.
"to pa ni problem. zakopljite globje" je rekel Carlos in se hitro obrnil, ker se mu je zdelo, da je nekaj slišal.
"in ko ste ravno omenjali sužnje..." je rekel Luis "zmanjkuje jih."
"umirajo?" je vprašal Carlos.
"ne. nekaj jih rešuje" Luis je stišal glas, "mislimo, da je spet ona."
"je nisi zadnjič ustreil?" je presenečeno vprašal Carlos "ta hudič ima več življenj kot mačka!"
"očitno nam je ušla." je opravičujoče rekel Luis. "ne vemo, če je sploh še živa in, če sploh je resnična oseba..."
"o, ja! resnična sem!" se je zaslišalo od vhoda v rudnik.





zaloputnila je vrata in zaslišal se je zvok ključavnice, ki se je zaklenila. potem sta zaslišala vesele vzklike sužnjev in nekaj udarcev jekla ob jeklo.
Carlos je globoko zajel sapo in zavpil, da je odmevalo v noč "LUNA!!!!!!!!!!!!!!"

*spet mal v razmislek:
a) Kdo je luna?
b) Zakaj je sploh na strani sužnjev?
c) Katera od sester je Alejandru najbolj všeč?
01. maj 2015
Dej kmal next ker je ful dobr.
02. maj 2015
u173652
u173652
next ful dobro
02. maj 2015
zjutraj Carlos ni prišel k zajtrku, saj sta morala z Luisom po zasilnem izhodu in je bil izčrpan. tudi vse tri hčere so bile grozno zaspane, kar seveda Lauri ni ušlo "kaj je z vami?"
"brala sem" je rekla Mia.
"nekaj delavcev se je napilo in so celo noč prepevali pod mojim oknom" je rekla Lupita.
"bila sem lačna, v kuhinji sem srečala Daniela in sva se za govorila" je rekla Roberta.
Alejandro je pogledal Lauro "smem vprašati, kje je gospod?"
"spet jim v kamnolom delajo težave" je rekla Laura.
"kdo?" je vprašala Lupita.
Laura je pogledala svojo hčer, kot, da bi vprašala nekaj groznega "saj veš."
"Luna?" je vprašala Roberta.
"ja, Luna"
"kdo je Luna?" je vprašal Alejandro in vse štiri so ga čudno pogledale.
"tista, ki osvobaja sužnje" je rekla Lupita.
Alejandro je z gibom glave umaknil lase, ki so mu ušli na obraz. "zanjo sem slišal. menda je boljša s mečem kot večina moških. in bolje jaha, kot vsi kraljevi jezdeci. njena kobila naj bi bila črna kot noč in naj bi ji bilo ime Sire ali nekaj takega..."
"bi si danes mogoče ogledal plantažo?" je ga je prekinila Laura.
"z veseljem" je rekel Alejandro.
"boš ti...?" ni končala, ker jo je prekinila Lupita.
"Mia naj. nos mora nekako spravit iz knjig" je rekla in pogledala sestro, ki jo je ravnokar brcnila.
"ko pojeta, ga pelji do staj, naj si izbere konja." je rekla Laura "in ti tudi. saj veš, da ti je Čili umrl pred enim letom in ti nisi niti trznila?"
"ja, vem" je rekla Mia in zavzdihnila "ne vem, zakaj ste ga dodelili meni, veste, da ne znam najbolje jahati"
Laura se je vzravnala in ustala "ne jezikaj in pojdi po konja"

nekaj nadstropji pod njimi, v skriti jami pod dvorcem, je v staji rezgetala črna kobila.





na zidu zraven nje, je poleg maske, biča in meča visela še tablica z imenom kobile.






*kot vedno, prosim, če se saj potrudite odgovorit, kot komentar.
a) Čigav konj je konj, ki je pod dvorcem?
b) Zakaj starša ne marata Mie?
c) Kdo je zlobnež te zgodbe?
03. maj 2015
next
miin
ker ni družabna?
nwm
04. maj 2015
Roberta si je oblekla ogrinjalo in si čez obraz vrgla kapuco, da je ne bi kdo spoznal. šla je na tržnico. "imaš to, kar sem naročila?" je zamomljala enemu od prodajalcev.
"seveda" je rekel ta in ji dal stekleničko tablet "eno mu daj v pijačo, pa se ga boš znebila saj za nekaj ur" je rekel.
"koliko ur?" je vprašala.
"pet" je iztrelil.
"dobro" segla je v žep in mu dala denar "če to kdor koli kdaj izve..."
"ne bo" ji je zagotovil.

"prvi pri kolibi zmaga?" je Alejandro vprašal Mio, ki je rahlo nerodno sedela v sedlu.
"ne." je rekla "zmagali bi. v bližini tiste kolibe me ne boste videli."
"zakaj?" je vprašal in vrgel lase z obraza.
"tam je mrtvašnica za sužnje." je rekla Mia in konja obrnila na drugo stran, k vinogradom. "upam, da ste žejni."
"kdo ne bi bil po tej vročini?" se je nasmehnil. "menda je vaše vino odlično."

Carlos je urejal neke papirje, ko je na njegova vrata potrkalo. bil je že pozen večer in luči so mu kar naprej ugašale.
"oče?" v sobo je prišla Roberta. "motim?"
"ne, sploh ne." je rekel Carlos "potrebujem malo odmora."
"v vinski kleti sem bila." je rekla in mu ponudila enega od dveh kozarcev "letošnji letnik."
"zlata si" je rekel Carlos in vzel ponujeno. na dušek je izpil. potem je zazehal "spat bom..." ni dokončal, ker se je speč zgrudil na stol.
"sladke sanje, očka" je rekla Roberta, ustala in šla iz sobe.

zvečer je se je okrog kamnoloma sukala temna senca. Luna je, varno skrita v senci opazovala delavce in nadzornike. kar naenkrat je za sabo zaslišala korake. z dlanjo se je oklenila meča in se pripravila, da ga izvleče. počasi se je obrnila in zagledala moškega svoje starosti.





"Luna." je rekel. "kaj delaš tukaj?"
"trikrat ugibaj!" je siknila "kdo si ti?" bil je za celo glavo večji od nje, ampak skozi maso so se svetlikale oči mladega moškega.
"saj res" je rekel in se s pretirano kretnjo priklonil "SantThiago"
Luna je rahlo izbuljila oči "kaj delaš tukaj?"
"isto, kot ti" je rekel. "če si za, bi ti ponudil partnerstvo"
"v mojem poslu ne veš, komu lahko zaupaš" je rekla.
"ti temu rečeš posel?" je prhnil "dva sta bolje kot eden."
"eden se lažje zlije z okolico" je rekla Luna "oprosti, ampak dolgočasiš me."
"nikamor" je rekel in ji na vrat naslonil rezilo "nisi mi dala jasnega odgovora."
Luna je odprla usta, da bi vanj vrgla kaj, kar bi ga utišalo, pa je med njunima glavama švignila krogla in zaslišal se je grozen krik, ki je lahko pripadal le Luisu "LUNA! TOKRAT NE BOŠ!"

*nič novega
a) Kdo je SantThiago?
b) zakaj je Roberta naredila to, kar je?
c) Zakaj je Mia tako odrezava do Alejandra?
04. maj 2015
neext
05. maj 2015
"ne vem, zakaj bi potrebovala partnerja!" je vzkliknila Luna in ga z nogo brcnila ob prsa, da se je ognil krogli.
"ker sama ne bi zmogla." je rekel, nastavil sabljo, da se je ena krogla zadela ob rezilo in je ni zadela.
"kdo to pravi?" je vzkliknila in izza pasu potegnila bič. z njim je udarila po zraku in istočasno odbila dve krogli in dala Sire znak. konj je brcnil ob drevo in to je padlo na Luisa.
"UJEMITE JO!" je zavreščal od jeze in bolečin.
"moram it!" je vzkliknila in zažvižgala, je Sire prišla k njej. skočila je nanjo.
"Monsun!" je zavpil SantThiago in skočil na svojega žrebca, da bi jo dohajal za njo.
za Luno so se že podili Luisovi možje. nekaj jih je uspešno pometala s konjev. eden jo je vrgel iz ravnotežja, da je padla s sedla, pa kaj ko se ji je škorenj zataknil ob sedlo. moški ji je na vrat nameril pištolo, pa ga je nekaj vrglo s konja. bil je SantThiago. "delaš sama, a?" podal ji je roko in ji pomagal spet zlesti v sedlo.
"hvala." je rekla. konja sta še vedno divjala. eden od moških, ki so ležali po tleh je vzel pištolo in ustrelil v Lunino smer. pri tem ji je samo zakrvavelo meče.
"partnerja?" je še enkrat poskusil.
"imam pogoj" je rekla "maske ostanejo, kjer so"

že zgodaj zjutraj je stotnik prišel k Carlosu, da bi mu povedal za Luno. "miri se." je rekel Carlos "ne pred družino. pojej z nami in mi boš potem povedal." peljal ga je na zajtrk, kjer so sestre in Laura in Alejandro že skoraj pojedli.
"stotnik Luis!" je veselo vzkliknila Lupita "dobro jutro."
"dobro jutro, Roberta in Lupita in..." ni se spomnil Mie.
"Mia" je rekel Alejandro.
"mladi Lopez" mu je pokimal Luis in sedel poleg Carlosa. ni mu ušlo, da ima Roberta na mečih malo debelejšo obleko, kot drugod. "kaj je s tvojo nogo?"
"samo praska" je rekla in rahlo privzdignila obleko. tam je bil povoj, skozi katerega je pronicala kri. rana je bila na mečih.
05. maj 2015
Next
05. maj 2015
Next
06. maj 2015
"gospod, Luno je včeraj zvečer eden od mojih ustrelil." je rekel Luis.
"to je pa krasna novica!" je navdušeno rekel Carlos. bila sta v vinski kleti, kjer ju naj ne bi motil nihče. "izberi letnik, da nazdraviva!"
"v nogo, gospod" je rekel Luis.





"nauči jih bolje meriti" je zavzdihnil Carlos in dal steklenico nazaj. "kam natančno?"
"približno tja, kjer ima Roberta tisto svojo rano" je rekel Luis.
Carlos se je ustavil "saj ne namiguješ... ne! Roberta ne more biti!"
"rana ne laže" je rekel Luis.
"slišal sem dovolj" ga je zavrnil Carlos, čeprav je bil sam pri sebi odločen, da bo zadevo raziskal.

Mia je sedela med dvema knjižnima policama in brala. bila je tako zatopljena v knjigo, da ni niti opazila, kdaj se je Alejandro usedel čisto zraven nje. "imaš minuto?" je vprašal.
Mia se je prestrašila, ni se pa odmaknila. "ne, ja, ne vem" še vedno je bila v šoku. že dolgo ni bila z nekom tako blizu, kaj šele s fantom, ki je bil poleg vsega še Lopez.
"glede na to, da največ časa preživiš med knjigami največ veš od vas treh, ne?" je vprašal
"ja, kaj pa vem" je zamrmrala.
"kako... dobiš dekle, ki se zdi na zunaj povsem hladno?" je vprašal
"ka-kaj?" je zajecljala.
"punca, ki ti je všeč, pa se zdi, kot, da noče imeti stikov z nikomur in te je celo hotela prebutati, kako jo dobiš?" je ponovil.
"je... dekliška?"
"daleč od teg?"
"ima rada rože?"
"zdi se mi, da ni take vrste punca..."
"je romantičen tip?"
"ne"
"zgrabi jo in jo poljubi, pa bomo videli, kako se bo odzvala."
"kaj?"
"če bo pozitivno, mi pridi povedat, pa bova šla naprej." je rekla. "še kaj?"
"ne." je rekel in ustal. "hvala."
06. maj 2015
"pozen si" je Luna siknila SantThiagu, ko je končno prijahal do mesta, kjer sta bila dogovorjena.
"nisem se mogel izmuzniti..." je začel, pa ga je ustavila z dvigom roke.
"prihrani mi bedne izgovore." je rekla in Sire pognala v galop.
"kam greva?" je vprašal.
"boš videl, ko bova prišla" je hladnokrvno rekla in še bolj spodbudila kobilo.
po dveh urah ježe, sta prišla do kočije. bila je zastražena in poleg sta bili še dve. Luna je razjahala in mirno šla do nje. SantThiago ji je sledil, a mu je dala že s samim pogledom vedeti, da naj ostane kjer je.
"Luna?" je vprašal eden od varnostnikov.
Luna si je snela levo rokavico in v soju bakle se ji je na hrbtni strani dlani zasvetlikal srebrn tatu luninega krajca. "sem"
drugi je stegnil roke "prosim"
Luna je zavila z očmi in mu dala bič in meč. z dvigom obrvi ji je povedal, naj nadaljuje. izza škornjev je potegnila bodali, izza pasu je potegnila štiri pištole, iz las je potegnila majhen nož "to je vse." je rekla.
"si prepričana?" je vprašal eden.
"stran se obrnite!" je vzkliknila. rahlo je dvignila tuniko in si izza pasu hlač odpela še eno pištolo. "zdaj sem"
moška sta se odmaknila in Luna je stopila na prvo stopnico za v kočijo. "tisto je moj...partner. če ga ne bi ubili, bi bilo super." izginila je v notranjost. "gospod." je rekla in spoštljivo sklonila glavo.





"Luna!" je vzkliknil "kako gre?"
"v redu." je rekla "nihče nič ne sumi"
"niti tisti Carlos?" je vprašal.
"ne" je rekla "nima pojma, zakaj to delam."
"samo počakati je treba na ugoden čas" je rekel "saj še nisi zamenjala strani?"
"ne." je rekla "dokler ste vi pripravljeni držati svoj del dogovora, ga bom tudi jaz"
Lincoln se je zravnal "jaz ne prelomim obljube" je rekel "pomagaj nam zmagati, pa boš šla na sever."
30. maj 2015
Next
01. junij 2015
"nekdo je bil dolgo pokonci" je pri zajtrku rekla Laura.
"brala sem" je rekla Mia, ki je komaj držala oči odprte.
"ne dvomim." je strupeno rekla Laura "mislila sem na našega gosta"
"zadnje čase slabo spim" je rekel opravičujoče.
"je kriva postelja?" je vprašala Roberta.
"ne!" je pohitel "kje pa!"
"lahko vzameš Miino." je rekla Laura "boš šla spat v sobo za goste"
"kje je očka?" je na videz nedolžno vprašala Roberta.
"spi" je rekla Laura. "preveč je delal."
Roberta je dvignila obrvi "česa ne poveš."

"ni bila sama, gospod" je Luisu povedal eden od nadzornikov.
"kdo je bil še z njo?" je vprašal Luis.
"SantThiago." je rekel nadzornik.
"potem pa ni skrbi." je rekel "ko mu bo dovolj zaupala, jo bo pripeljal k nam"
takrat se je zaslišalo vpitje in žvenketanje verig. bili so sužnji, ki so ujeli delček njunega pogovora. "Luna ne bo nasedla takšni potegavščini!"
"Luna je predobra za vas!"
"Luno je poslal bog, da bi nas rešila!"
"Luna je okno v boljši jutri!"
"vse vas bo pobila!"
nadzornik je zamahnil z bičem, da je marsikateremu naredil grozne rane "KAJ VPIJETE, DRHAL NEUMNA!? NA DELO, ČE NE NE BO PRIJETNO!"

Luna je ponoči pritajeno čakala v senci in si ogledovala rudnik, pred katerim so v majhnih 'šotorčkih' spali sužnji. bilo je preveč ljudi, da bi jih lahko osvobodila.
kar naenkrat je za sabo zaslišala šumenje listja. "nisva rekla, da te danes ne potrebujem?" je siknila.
"vem." je rekel "pridi z mano. danes ne moreš nič narediti zanje." nežno jo je prijel za roko "samo pridi."
02. junij 2015
Next
02. junij 2015
neext
10. junij 2015
"kam si me zdaj zvlekel?" je vprašala Luna.
"nekaj imam zate." ji je rekel in počepnil. odmaknil je nekaj zemlje in ven vzel majhno škatlico.
Luna se je namrdnila, saj je mislila, da jo bo zaprosil in vse tiste osladne reči.
"bolje, da to ceniš. cel dan sem ga oblikoval." je rekel in ji porinil škatlico v roke.
"kaj naj...?" odprla je in našla ključ. "kaj odklepa?"
"na zadnji patrulji, ko si se ti zabavala z Luisom, sem jaz vzel odlitek ključavnic na verigah sužnjev. izkazalo se je, da so vse enake in s tem lahko kamnolom rešiš sužnjev." je rekel.
Luna ga je objela "hvala." odmaknila se je in si popravila masko "to je bilo prvič in zadnjič."

"skoraj cel mesec si že pri nas." je Laura rekla Alejandru pri zajterku. "si že kaj razmislil?" svareče je pogledala Roberto, ki se je že celo jutro na široko smehljala.
"sem." je rekel "ampak moja odločitev đše ni dokončna. nisem si mogel, da ne bi opazil, da imajo vse tri hčere orokavičene leve dlani."
"že kar nekaj let ne kažemo dlani." je rekla Lupita. "pred dobrimi desetimi leti je bil požar in vsem nam je padel goreč tram čez dlani in nam zmaličil hrbtne strani, zato ne kažemo."
"razumem" je rekel in obmolknil, kot bi se zamislil.
"kje je očka?" je vprašala Mia, ko ji je Laura dala znak, naj dvigne nos iznad knjige.
"dela." je rekla. "v kamnolomu je Luna odvobodila vse sužnje. hudičevka!"
vsem štirim mladcem za mizo se je zajterk zaletel v grlu.
22. junij 2015
Neexxtt čimprej
22. junij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg