Forum
Julia je običajna najstnica. skoraj. živi v dijaškem domu in obiskuje gimnazijo. nič posebnega. pred enim letom je izvedela, da ima tumor v glavi. mame ni poznala, oče pa se je zaradi te novice od obupa napil in v prometni nesreči tudi umrl.
Julia ve, da bo kmalu umrla, zato niče navezati stikov z nikomer. noče prijateljev, fanta ali kogar koli, saj verjame, da bodo samo trpeli, ko bo umrla.
ko v svojem življenju ne vidi več rešitve, v njeno življenje nenadoma pride fant njene starosti z imenom Daniel.

berte ljudje, berte! pa mmg, mal bo fantazijsk
13. maj 2015
next
14. maj 2015
Julia se je sprehajala po parku.





minil je samo en mesec od kar je izvedela, da bo umrla, pa se je njeno življenje tako spremenilo. ni imela več doma. no, imela je dijaškega, ni pa imela tistega pravega, kamor bi hodila za vikende in za praznike. ni imela več družine.
ker se je bala, da bi jo pogrešali v novem okolju ni navezovala stikov, nihče niti ni vedel, da je bolna in zato so jo imeli za čudakinjo.
ustavila se je. bila je noč in v parku ni bilo žive duše. ustavila se je in pogledala v nebo. ulične svetilke niso oddajale veliko svetlobe, so jo pa zato dovolj svetila polna luna.
Julia je globoko vdihnila nočni zrak. bog, pošlji mi odrešitev, ali pa bom umrla."
takrat je na nebu zagledala utrinek. ampak ne... utrinek izgine, ta pa se je začel obračati proti njej. svetloba je bila čedalje bolj svetla in velika. letela je naravnost proti njej in ni ji mogla ubežati.
14. maj 2015
u181346
u181346
neext
14. maj 2015
nekaj je padlo na Julio. svetloba jo je oslepila, ampak samo za nekaj trenutkov. okoli nje se je pojavil ogromen krater, ki je zavzemal skoraj celoten park.
ko se je svetloba razkadila, je videla, da na njej leži človek. bil je pri zavesti. "oprosti, ker sem te podrl" je rekel in se pobral.





"pa ne, da imam spet privide!" je vzkliknila Julia in se pobrala še sama. "ali pa sanjam. ja, to bo!"
"saj ne sanjaš" je rekel in jo gledal s priprtimi očmi.
"ne, kje pa!" je rekla "zvečer sem šla na sprehod, name je padlo nekaj iz vesolja, izkazalo se je, da je to fant, ki je približno toliko star kot jaz..."
"koliko si?" je vprašal.
"sedemnajst" je rekla in želela nadaljevati.
"jaz sem 2578" je rekel.
"potem pa to vse pojasni!" je vzkliknila. "tega kraterja sploh ni! sploh me ni podrl neki tujec, ki je starejši od jode in nosi nek čuden srebrn plašč in srebrne pajkice..."
"saj sem rekel, da mi je žal" je rekel. ni mu bilo jasno, zakaj se punca vede tako prismuknjeno.
"si, si" je pokimala. kar naenkrat je od razburjenja omedlela.
fant jo je ujel in dvignil v naročje. "krasno!" je zamomljal "ravno na takšno sem mogel pasti"
14. maj 2015
next
14. maj 2015
proti jutru se je Julia zbudila. na prvi pogled je bila sama v svojem malem stanovanju. "sanjala si" je rekla sama sebi. potem pa se je kar naenkrat iz kuhinje zaslišal grozen ropot. skočila je po konci in se pognala tja. "o, bog!" je zavpila, ko je za mizo zagledala fanta, ki je prejšnjo noč padel nanjo z ničesar.
"saj sem pospravil..." je začel.
"nisem sanjala!" je zavpila. "kako je to mogoče!?" zgrabila je telefon, da bi poklicala zdravnika.
"nikogar ne kliči!" je vzkliknil in preden bi se sploh lahko zavedala, je bil že pri njej. "poslušaj." potisnil jo je na stol "mogoče bo slišati noro, ampak jaz sem zvezda!"
"torej ne potrebujem zdravnika samo jaz!" je vzkliknila Julia in še enkrat prijela telefon.
"ne!" je rekel "luna me je poslala sem z nalogo, in če je ne opravim, bom ostal tukaj za vedno!"
"ok. igrala bom" je zavzdihnila "kaj imam jaz s tem?"
"če mi pomagaš, ti lahko izpolnim željo" je rekel.
"ne moreš" je rekla.
"lahko ti ozdravim tumor" je rekel.
Julia je debelo pogledala. kako je vedel... "in kakšna je ta naloga?"
zavzdihnil je "najti moram ljubezen"
14. maj 2015
neeext
15. maj 2015
Julia je fanta odvlekla v nakupovalno središče. zanj sta našla kar precej frajerskih oblačil. "še vedno ne vem, kako ti je ime." je rekel, ko je prišel iz kabine. na sebi je imel kavbojke in majico brez rokavov, ki je poudarila njegove bicepse.
"Julia." je rekla "prijatelji so me klicali Jul."
"zakaj te ne kličejo več Jul?" je vprašal, ko se je šel sleč.
"ne, da me ne kličejo več." je rekla in ga potegnila ven. "ne boš v tistem hodil po trgovinah." potegnila ga je do plačilnega pulta "nimam jih več."
"zakaj?" je vprašal.
"saj me lahko prebereš" je rekla. "jaz pa še vedno ne vem tvojega imena."
"Andreasfe" je rekel in si z gibom glave umaknil lase, ki so mu padali na obraz.
"kaj?" je vprašala "to je čisto pre... saj veš" nasmehnila se mu je "od zdaj naprej si Andrej."
"kakšen je potem načrt?" je vprašal.
"enostaven." je rekla Julia "uredim te, te privlečem v šolo, češ, da si moj fant. tiste trape te bodo hotele speljati, potem bodo videle to, kar hočejo na fantu in violla!" prodajalki je dala kreditno kartico. "vprašanje?"
"če moram dobiti poljub, da o delovalo" je rekel.
"daj no! te poljubijo vsakega, ki pride samo mimo!" je vzkliknila. "še kaj?"
"ja." je rekel "zakaj veljaš za čudakinjo?"
"bi prosim nehal!?" je vzkliknila. počasi ji je šlo že na živce, da jo je bral kot bi bila kakšna knjiga. "ne navezujem se na ljudi, ker bom itak umrla!"
"ne, če pred tem opravim nalogo" je rekel.
18. maj 2015
neeeext
18. maj 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg