Forum
"Ljubim te...", je izdahnil in me prižel bližje k sebi.
Približal se je mojim ustnicam in se s svojim čelom dotaknil mojega.
Nato me je poljubil. Nežno, komaj čutno... Z rokami sem ga objela okoli vratu. Nikoli ga ne bi spustila, nikdar mu ne bi pustila oditi. Vedela sem, da je zame vse. Pomenil mi je vse.
Vendar ta poljub ni bil takšen kot nekoč. Odmaknila sem se in ga pogledala globoko v oči. Odpiral je usta, hotel je nekaj povedati. Vendar jih je vsakič znova zaprl. Vzdihnila sem; "Luke-"
"Ne morem več. Ljubim te Lizz, vendar..", je zašepetal. Zatresla se mi je spodnja ustnica, "Vendar?" Umaknil je pogled z mojih oči in zašepetal,
"Vendar njo bolj."
Nato se je obrnil in odšel.
Samo stala sem tam, pod temnim nebom, pod svetlečimi zvezdami.

*****************************************************************************************************************
Hej, to bo moja prva zgodbica in upam, da bo brana:3
30. april 2013




Lizz
30. april 2013
next
30. april 2013
u127152
u127152
Next <33
30. april 2013
Moj svet se je podiral. Moje srce se je trgalo. Čas se je popolnoma ustavil. Moje oči so postale vlažne, zaprla sem jih in solze so stekle po mojih licih. Sesedla sem se sredi ceste in jokala. Pustila sem, da so mi solze premočile lica. 'Vendar njo bolj', mi je odmevalo v glavi. Čutila nisem nobene jeze, maščevanja... Čutila sem le globoko žalost in razočaranje.
Vedela sem, da je že čas, da se vrnem domov. Bilo je pozno in temno. Vendar nisem hotela, preprosto nisem zmogla. Nikoli nisem hotela pred nikomur kazati svoje ranljivosti in šibkosti. In tudi tokrat je ne bom. Iztočila sem solze in obsedela na prašni cesti. Nisem se imela namena zganiti. Prepustila sem se svojim spominom, poljubom, objemov, pogovorom... Tako sem mu zaupala. Toliko sem mu zaupala! Počutila sem se totalno prevarano. In tako sem sedela tam... deset, petnajst, dvajset minut... pol ure..





Ko sem zaslišala zvon cerkve v daljavi, sem vedela da je ura že enajst ponoči. Mobitel mi je že tretjič zazvonil. Počasi sem se vstala in si obraz obrisala z dlanjo. Odpravila sem se proti domu.
30. april 2013
u84587
u84587
next
30. april 2013
Next zelo zanimivo!
01. maj 2013
Ura je bila že 23.20 ko sem prišla domov. Mami je sedela na naslonjaču pred TV-jem. Očija še verjetno ni doma, sem si mislila. Nikoli ne pride pred drugo uro zjutraj, dela do jutra. Z mami si zato veliko bolj zaupava, saj oči nima časa zame.
Poskušala sem vstopiti čim bolj neslišno, čeprav vem da me mami prepozna že samo po načinu dihanja... "Lizzay!" Je zavpila. Ko jo skrbi vedno uporablja moje polno ime. "Kod hodiš?!" Smrknila sem in zamahnila z roko, češ 'grem spat, ni pomembno'. "Lizzay!" Me je še enkrat opozorila. "Mami utrujena sem..." "Spet si se zabavala z Lukeom, mar ne?!"
Nisem je hotela pogledati v oči, pred nikomer nisem nikoli jokala ali se izpovedovala. "Ja, mami." Sem se zlagala.
To noč sem spala zelo moteno. Motila me je svetloba, nato tema, nato odeja, bilo mi je prevroče, nato ledeno mrzlo, tlačile so me more in zbujala sem se neprestanoma.
Kako bo šele jutri, na zadnji dan šole?
10. maj 2013
---zadnji dan šole---
Brcnila sem v vrata šolske omarice, saj se je ključ v njej zataknil in se niso hotela zapreti. Vsi so bili že zbrani v razredu in so čakali na zamudnike ter na našega razredinčarja. "Lizz! Pridi že, ravnatelju moramo zapeti!" Me je prišla iskat Mo. "Takoj, samo sekundo..!" Sem panično odvrnila in še enkrat brcnila v omarico. "Daj že, jaz moram nazaj v razred, da uredim še zadnje popravke!" Je zavpila in zbežala nazaj po stopnicah. Kako je malenkostna! Bila sem edina, ki se je še zadrževala v garderobi in bila sem že pošteno živčna.
Kar naenkrat pa sem zaslišala, kako so se vhodna vrata šole sunkovito odprla in v šolo je zasopel Luke. Prav v tistem trenutku sem še enkrat udarila v omarico. Opazil me je.





Pohitel je do svoje omarice in se začel sezuvati. "Lizz!" Sem spet zaslišala Mojino vpitje. "Takoj, samo še omarico zlomim in pridem!!" sem nepotrpežljivo zavpila nazaj in še zadnjič brcnila vanjo.
Luke se je uredil zelo hitro in je že hotel oditi... a se je ustavil. Brez besed je pohitel do moje omarice in ključ z lahkoto zavrtel in ga vzel iz ključavnice, nato je omarico zaprl. Obstala sem in pobuljila vanj. Vrnil mi je ključ ter pohitel proti stopnicam.
"Hvala!" Sem še uspela izgovoriti.
Nato sem stekla v razred in pričakali smo našega razredničarja.
11. maj 2013
next
12. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg