Forum
Zdravo
kako ste?
Jaz super ker sem lahko zopet nazaj na igrah123. Naj se opravičujem ker sem zbrisala svoj profil samo nekaj mi je štekal računalnik in sem mislila da ne bo šlo popravit. Zdaj pa bi rada nadaljevala svojo zgodbico če že imam šanso...

Najprej hvala vsem bralkam ki ste me podpirale do sedaj... upam da nisem katere izpustila

nika.nikica
Nessy
Suny…Katerina
MiCy
Larii.
Tinaaaa :3
coɴғιdeɴce
Tina__ 13 oz Blond skoz
SunnyGirl^^
Sarah1199
Sabinak
Tiinčice
Lili*Pix
asnvae.
anči 1997
Piiky **
shit
špela5
čσкσgιяℓ :3
Nutella.
smrketa 11
lauraa=$laa
Lola914
katthy_rose
TheNiceOne
peace_znak
Anjaa.Dc
ValentinaaHeaяt
kaJa*therawr
Nika333
čokoladca
J.u.s.t-M.e.e
an92girl
NoMusic_Nolife
manta.samanta
sarch98
Harry's_Sweety♡

ker ne vem pri katerem delu (številki sem končala) bom začela pri 32 * tam nekje vem da je bilo
29. januar 2012
No suuper...nadaljuj čimprej ;DD
29. januar 2012
Klemen
Živčno se je ulegel na posteljo in se zagledal v bel strop kot da bo iz njega dobil vse odgovore na vprašanja kaj si Kaja sedaj misli o njem. Znova je razmišljal o njenih lepih očeh, božanskem nasmehu in sladkem poljubu. »Klemen si v redu« je vprašala Leila in stopila v sobo. Pogledal jo je in zbegano prikimal. »Dejan mi je obljubil da se bo pogovoril z Kajo« je rekla in se usedla na posteljo. »Ne vem če bo zadostovalo« je odvrnil resno in skomignil z rameni. »Vse bo v redu, njeni starši še niso tako besni na tebe in Kajo« je rekla in ga prijela za roko. Vedela je da ga je skrbelo kaj si po vsem tem mislijo o njej njeni starši in Špela. »Hvala ti sestrica« je rekel in jo stisnil k sebi v objem. »Ti lahko nekaj zaupam« je vprašala in ga pogledala v oči. Prikimal je, bil je njen brat lahko mu je zaupala karkoli. »Zadnjič sem slišala pogovor med Tanjo in njeno prijateljico« je rekla po tihem. Zgrabil jo je za roko »o čem sta se pogovarjali« je vprašal z zanimanjem. Upal je da je Leila slišala kaj takšnega kar bo rešilo njegovo in Kajino zvezo. »Ne boš verjel če ti povem« je odvrnila in globoko zavzdihnila. »Bom samo povej« odvrne in se zagleda skozi okno. »Govorili sta o Alešu« je rekla. Privzdignil je pogled, Aleš je bil star 20 let in največji preprodajalec orožja in drog na Ptuju. Bil je simpatičen toda dekleta so se ga izogibale saj je ukradel veliko trgovin, bank in pošt da je dobil denar za drogo in alkohol katera se je zapletla z njim se ga ni več morala rešiti. Policisti so se ga bali drugače bi že zdavnaj njega in njegovo bando strpali v zapor. »Kaj ji je rekla« je vprašal z zanimanjem. »Tudi jaz sem težko verjela toda Tanja se druži z Alešem« je rekla počasi kot da bi hotela premisliti vse besede ki jih je povedala. »Kaj mi hočeš povedati« je vprašal presenečeno in jo zgrabil za roko. Niti v sanjah ni pričakoval da bo se spustila tako nizko. Z lahkoto bi osvojila kakršnega koli drugega fanta kot pa ravno njega. »Tanja se drogira« je odvrnila veliko bolj odločno. »Preklemansko zato pa je zadnjič imela tako rdeče oči« je rekel in se sesedel na posteljo. Šele sedaj je razumel da je Kaji povedala vse pod vplivom drog. »Ne vem Klemen najbolje bo da poiščeš Kajo in se pogovoriš z njo« je rekla in ga rahlo objela. Prikimal je ona pa je odšla iz sobe.

ALEŠ
Leila

Počutila se je lažje ker je vse zaupala Klemenu. Na obrazu se mu je poznalo da je bil živčen zaradi Kaje to je pomenilo da se je njen bratec ki je vedno skrbel za njo končno le zaljubil. Odločila se da naredi kratek sprehod po Ptuju kar sama, že dolgo ni opazovala izložbe trgovin. Oboževala je opazovanje izložb toda Dejan nikoli ni rad hodil z njo po trgovinah. Oblekla je bundo, poiskala rokavice, šal in kapo. Pogledala se je še v ogledalo in se odpravila proti mestu. S očmi je sledila lučkam na drevesu in vdihnila je sveži zrak. Čez nekaj minut je obstala pred najlepšo izložbo v mestu in si ogledala božansko dolgo rdečo oblekico z bogatimi bleščicami ob robih. Če ne bi stala 100 € bi že poleti visela v njeni omari polnih oblačil. Dejan nikoli ni razumel zakaj potrebuje toliko oblek kot ona ni razumela kako lahko igra strelske igrice. Naenkrat je v daljavi zaslišala glasno kričanje. Na hitro se je obrnila in stekla za zvokom. Obstal ji je dih ko je zaslišala pok pištole. »O moj bog« je zašepetala sama sebi ko je zagledala kako je dekle padlo na tla. Stekla je do tja in se sklonila nad njo. Solze so ji v trenutku vsule po licu »Tanja, Tanja« je vpila na glas in je stresla njeno telo. »Ne prosim ne« je zašepetala in preverila njen utrip srca toda ga več ni začutila. Bila je mrtva. »Leila samo kaj pisni« je zaslišala glas. V sekundi se je vstala in naredila dva koraka nazaj. »Aleš kaj si ji storil« je zavpila nanj. Približal se ji je »utihni smrklja, pojma nimam kaj počnem« je zavpil nazaj in pištolo pospravil v budno. »Ubil si jo mrtva je« je zašepetala po tihem in si obrisala solze. »Ničesar nisem storil itak pa od njej nisem imel nobene koristi« je rekel in se začel smejati. Njegove oči so bile rdeče od trave ki jo je kadil pred nekaj minutami. »Pa saj si popolnoma nor« je odvrnila in ga pogledala v oči. Zgrabil jo je za roko in jo potisnil v sneg. »Ti smrklja utihni« je zavpil na njo. Odkimala je in iz žepa potegnila telefon. »Da ne boš kje« je rekel ji vzel telefon in ga vrgel v sneg. Zgrabil jo je za roko »dokler se stvari ne poležejo boš šla z mano« je dodal in jo odvlekel do njegovega avta in jo potisnil vanjo. »Opa kaj pa imaš to« je rekel eden izmed njegovih prijateljev in pogledal Leilo ki ga je prestrašeno in šokirano gledala. »Utihni že« je odvrnil Aleš in tresnil z vrati avta. Usedel se je za volan in z vso hitrostjo odpeljal.

se nadaljuje...
29. januar 2012
Neext!
Drgač si pa točno tukaj končala.. ;DDD
29. januar 2012
Nessy hvala za komentarčke
am se opravičujem v prejšnjem delu ni hotelo slik objavit upam da bo zdaj šlo

BOŽIČNA ROMANCA ****** 33. del
Dejan

Pritisnil je rdečo tipko na telefonu in globoko zavzdihnil. Ni imel občutka da se z Leilo nista razumela toda v tem trenutku ga je za njo grozno skrbelo. Vedno se mu je javila ali saj napisala sporočilo da nima časa, toda sedaj je njen telefon že pol ure zvonil v prazno. Vse mu je povedala… le kaj še ni vedel? Odločil se je da gre na kratki sprehod po mestu, mogoče pa je odšla na sprehod se je preprečeval. Spomnil se je kako rada je opazovala izložbe v trgovinah toda njemu se je to zdelo neznosno dolgočasno. Vzel je budno na hitro še na sebe potegnil kapo se obul in odšel proti mestu. Srce mu je močno razbijalo ko je se približeval proti centru mesta, občutek mu je govoril da je nekaj narobe. Toda upal se je da se moti. Leila ga nikoli ni pustila tako negotovega. Naenkrat se je ob nekaj spotaknil, bila je že tema zato ni dobro videl in nekaj kar je ležalo na tleh je bilo pokrito z snegom. Z rokami je razkopal po mrzlem snegu in onemel. Bilo je truplo. Umaknil je blond lase in požrl slino to dekle je v nekaj sekundah prepoznal. »Tanja« je zavpil in stresel njeno hladno telo. Poiskal je utrip toda ga več ni začutil. Pogled se mu je ustavil na strelni rani. Požrl je slino in na hitro se je hotel spomniti številko rešilcev toda mu ni uspelo. Le kdo bi ji naredil kaj takšnega? je zašepetal. V imeniku je poiskal Klemenovo številko vedel je da mu lahko on pomaga. Nekaj časa je zvonilo v prazno nato pa se je končno javil. Dejan iz sebe ni mogel spraviti niti besedice bil je v prevelikem šoku. »Dejan si ti« je zavpil Klemen na drugi strani. »Ja jaz sem« je zašepetal in pogledal nekaj metrov stran od Tanjinega trupla je ležal mobitel Nokia X6 ki ga je takoj prepoznal. »Leila« je zavpil in solze so mu spolzele po licu. Moralo se je zgoditi nekaj groznega Tanja je ležala sredi mesta mrtva zakopana v sneg nekaj metrov stran od njej pa Leilin telefon. »Kaj je narobe, kaj se je zgodilo« je prestrašeno vprašal Klemen. Hitro mu je začel razlagati vso zgodbo in niti za trenutek se ni ustavil. »Preklemansko Aleš je vsega kriv« je zaslišal njegov glas. Dejan je za nekaj sekund pogledal v daljavo. »Aleš tisti drogeraš? Le kaj ima on z vsem tem?« je vprašal zmedeno. Niti sanjalo se mu ni o čem je govoril Klemen. »Leila ve da se Tanja druži z njim« je odvrnil Klemen in se prijel za glavo upal je da je vse v redu z njegovo sestrico. »Torej je možno da je videla umor« je zmedeno odvrnil Dejan še sedaj ni razumel vseh stvari toda so se nekako povezovale v nekakšno zgodbo. »Ja to bo« je odvrnil Klemen in se sesedel na mrzla tla sredi sobe. Ta tip je bil zelo nevaren in sedaj je lahko samo upal da je Leila še živa.




Kaja
V tistem trenutku ko sem stopila v Tinino hišo me je močno stisnilo pri srcu, nisem vedela zakaj toda hotela sem k Klemenu. Hotela sem govoriti z njim in mu povedati da ga noro ljubim. Niti sekunde nisem v sebi hotela držati svojih čustev. Stekla sem do Tinine sobe in prižgala računalnik. Poiskala sem vozni red vlaka, imela sem srečo čez eno uro pelje direkt do Ptuja, brez prestopanja. Odšla sem v dnevno sobo kjer je mama od Tine gledala napeti film in ko so se odprla vrata niti ni premaknila pogleda od ekrana. »Gospa Alenka bi prosim povedali Tini da sem odšla« sem rekla in za sabo zaprla vrata. Končno je odmaknila pogled od televizije »kam pa greš« je vprašala z zanimanjem. »Nazaj na Ptuj čez eno uro imam vlak. Mislim da sem storila veliko napako ker nisem poslušala Klemena« ji razložim n požrem slino. Tinina mama prikima in se nasmehne razumela je vso to mladostniško ljubezen tudi ona jo je doživela. »Tino bom poklicala takoj ko bom na Ptuju« sem rekla na hitro in odšla proti železniški postaji le z denarnico in mobitelom v žepu. Usedla sem se na mrzlo zasneženo klop in pogledala na veliko uro, imela sem še pol ure časa. Nekaj časa sem strmela v uro dokler ni k meni se usedel malo starejši fant. Na sebi je imel umazano kapo, bil je zavit tesno v bundo njegove hlače pa so bile raztrgane. Pogledala sem ga »greš na vlak« sem ga prijazno vprašala. Nekaj sekund je potreboval da je odkimal. »Nimam denarja čeprav si želim da bi Božič preživel daleč stran od Maribora« je odvrnil. »Kam pa bi šel« sem ga vprašala. »Kamorkoli samo da ne bi ostal tukaj« je rekel in si obrisal solze ki so mu spolzele po licu. Ugotovila sem da se mu je moralo zgoditi nekaj hudega toda sem vprašanja raje zadržala zase. Iz denarnice sem poiskala 20 € in mu jih podala. Pogledala sem vlak ki se je ustavil na peronu. Vedela sem da pelje za Ptuj »privošči si kar si želiš« sem rekla in odšla proti vlaku. Še enkrat sem ga pogledala v njegovih očeh sem opazila iskrice sreče. Stopila sem nanj, upala sem da sem mu polepšala Božič. Odšla sem nanj in se usedla v eno izmed prostih kabin. Vlak je bil skoraj prazen le nekaj kabin je bilo zasedenih. Čez deset minut se je končno premaknil in zagledala sem se skozi okno. Bila je tema zato sem zagledala obris sebe. Opazovala sem svoj obraz in rjave oči, vožnja je bila grozno dolgočasna. »Dober dan vozovnico prosim« sem zaslišala zdolgočasen glas sprevodnika. Tudi on bi raje današnji večer preživel doma na toplem kot pa v službi. Pogledala sem starejšega moškega »Maribor Ptuj« sem odvrnila. Nekaj časa je trajalo preden mi je podal vozovnico in jaz njemu denar. »Obdržite drobiž« sem rekla in se mu rahlo nasmehnila. V zahvalo mi je pokimal in mi zaželel vesel Božič. Naslednje pol ure so bile znova dolgočasne dokler vlak končno ni prispel na Ptuj. Stekla sem po stopnicah in nato naravnost v mesto. Čeprav so bila tla ledena mi je bilo vseeno če bom padla čimprej sem hotela do Klemenove hiše. Spomnila sem se da mi je Dejan povedal da živi nekje blizu železniške postaje toda nisem vedla točno kje. Vzela sem telefon in natipkala njegovo številko, nekaj časa je zvonilo v prazno dokler se le ni javil. »Halo« je zavpil v telefon kot da bi pričakoval nekoga drugega. »Klemen« sem zašepetala po tihem. »Kaja si to ti« je odvrnil presenečeno. »Ja« sem odvrnila in globoko zavzdihnila, v njegovem glasu sem začutila močno bolečino. Le kaj se je zgodilo? sem pomislila in se zagledala v daljavo.





se nadaljuje...

v naslednjem delu
- bosta se Klemen in Kaja končno pogovorila ?
- bo Dejan našel Leilo in zakaj bo pristal v bolnišnici ?
30. januar 2012
Neext!
Upaam da se bosta..Klemen mi je na nek način ušeč...
Pomoje bo našel Leilo in potem ko bosta bežala stran, ga bo Aleš poškodoval..al pa neki o tem smislu pač noo.. ;DD
30. januar 2012
u73851
u73851
Neext!
31. januar 2012
NUJNO NEXT
01. februar 2012
Hvala za nexte se opravičujem ker ni šlo prej
se nadaljuje

BOŽIČNA ROMANCA ***** 34. DEL
Klemen
Njegove rjave oči so se razširile in nekaj minut je v strmel v steno brez vsekakršne volje do življenja. Po glavi se mu je podilo tisoč vprašanj in niti na enega si ni znal odgovoriti. Kje je Leila? Ji je Aleš kaj storil? Kako naj pove staršema? Iz razmišljanja ga je predramila najnovejša pesem od Blink. »Halo« je brez pomisleka zavpil v telefon da bi pogledal kdo kliče. Upal je da ga bo poklical Aleš in mu vsaj povedal kje je Leila? Prvič se je počutil tako zelo nemočnega in niti sanjalo se mu ni kaj bi storil. »Klemen« je zaslišal Kajin glas. Srce mu je poskočilo o tem da ga bo poklicala niti ni upal razmišljati. »Kaja si ti« je presenečeno vprašal in požrl slino v tem trenutku se je zavedal kako prekleto jo rabi. Potrebuje njen objem, nasmeh brez njej ne more toda niti potrudil se ni da bi ji pojasnil da je za njega edina katero hoče v svojem življenju. Vedel je da je storil napako in moral jo je popraviti. »Ja« je odvrnila in nekaj sekund molčala kot da bi čakala na njegov odgovor. »Te lahko jutri pokličem danes je grozen dan« je rekel čez nekaj časa ko je imel občutek da se je njun pogovor že zaključil saj ni rekla ničesar drugega. »Hočem te videti« je zaslišal njen odgovor. »Sedaj ne morem…« »nekaj minut sem stran od tebe toda ne vem v kateri hiši živiš« ga je prekinila. Obrisal si je solzne oči in se vstal iz tla zagledal se je v temo kot da bi sanjal. Je prišla sem govoriti z njim? Špela je rekla da je v Mariboru in ga noče več videti. Bil je jezen sam nase ker jo je razočaral. »Si res tukaj« je vprašal. »Ja« je odvrnila po tihem. »Se lahko dobiva na železniški postaji potem te peljem k sebi domov« je rekel. »Ja« je odvrnila po tihem. »Prav čez deset minut bom tam. Zgodilo se je nekaj groznega toda sedaj ko si ti tukaj vem da bo vse v redu« je rekel in odložil še preden mu je kaj odgovorila. Na hitro je stekel v kopalnico in se uredil. Šele ko se mu je zdelo da izgleda v redu je vzel bundo in odšel proti postaji. Ves čas je razmišljal kaj ji bo rekel… toda vedel je le eno da ji mora priznati kaj čuti.




Kaja
»Klemen kaj se je zgodilo« sem presenečeno vprašala toda linijo je že prekinil. Vedela sem da je moralo biti nekaj hudega saj je njegov glas povedal več kot je pričakoval. Telefon sem pospravila v torbico mrzle roke sem pa potisnila globoko v žep in korak za korakom se odpravila nazaj proti postaji. Razmišljala je kaj mu bo rekla toda se ni morala spomniti. Oprosti ker ti nisem verjela…. te besede bodo premalo sem pomislila in stresla z glavo, tudi sama sem bila kriva da mu nisem zaupala. Usedla sem se na mrzlo klop in pogledala starejšo žensko ki je šla mimo mene in me z zanimanjem pogledala. Njegove oči so me spraševale kaj delam tukaj v mrazu namesto da bi bila kje na toplem? Baretko sem si potisnila še bolj na obraz in globoko zavzdihnila. Za sabo sem zaslišala korake in srce mi je poskočilo. Ni se mi bilo treba obrniti da bi vedela da je on. Vstala sem se in dvignila glavo. Pogledala sem njegove čokoladne rjave oči ki so se rahlo zasvetile. »Oprosti Klemen prehitro sem odšla« sem rekla ko mi je bil korak za korakom bližje in sta najina telesa bila le oddaljena nekaj centimetrov. Čeprav je bilo zelo mrzlo je zaradi najine bližine bilo ozračje vroče. »Nisem ti povedal kaj čutim« je rekel in me prijel za roko. Njegove prste na roki sem prepletla z svojimi. »Oprosti ker sem kar odšla« sem rekla iskreno in ga gledala v oči. »Vse se bova pogovorila« je rekel in mi na lice pritisnil nežen poljub. Ni bilo potrebno besed ki bi mi povedale kaj čuti njegov pogled je povedal tisoče stvari katerih nisem znala prebrati tisti večer. »Obljubim da bova. Kaj se je zgodilo po telefonu si deloval zmeden?« sem ga previdno vprašala. »Ne vem kako ti naj povem« je odvrnil in ustnice stisnil v tanko črto kot da bi iskal prave besede. »Po resnici kar se je zgodilo ničesar ni treba olepševati« sem odvrnila in dobila solzne oči. Upala sem da nima mi namena povedati da se je znova zapletel z Tanjo. »Neki fant ki je največji drogeraš na Ptuju je ubil Tanjo in ugrabil Leilo« je na kratko povedal vso zgodbo. Presenečeno sem strmela vanj »si poklical policijo« sem vprašala. »Dejan je govoril z inšpektorjem, Leilo že iščejo« odvrne in me ne močno pogleda. Z roko se je dotaknil mojega obraza in me pogledal globoko v oči. Rahlo sem pokimala z glavo kot da bi mu dala znak da je vse v redu. Prijel me je za roke in potegnil k sebi.





Se nadaljuje...

v naslednjem delu
bo Dejan našel Leilo in zakaj bo pristal v bolnišnici?
kaj se bo zgodilo ko bodo starši izvedeli za ljubezen med Špelo in Matejem ?
02. februar 2012
Neeext!
Pomoje je bo, pa pomoje se bo z Alešom zapletu..
POmoje bodo šokirani..
02. februar 2012
u73851
u73851
Neext!
02. februar 2012
u20311
u20311
next!
02. februar 2012
aw neeeeeeeeeeeeext
02. februar 2012
nuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuujnooooooooooooooooooooooooo NEEEEEEEEEEEEXT
02. februar 2012
aaaaaaaaaa zakaj mi niste poveeedalll...sm jo po naključju našla
I'm glad I did it ;DDDDD
next!!!
03. februar 2012
nujno next
06. februar 2012
Zdravo
se opravičujem ker nisem napisala novega dela
sem ugotovila da se bolj počasi odvija tak da še ni na vseh vprašanj odgovorov se opravičujem...

BOŽIČNA ROMANCA ****** 35. DEL
Leila
Plašno je pogledala fanta z modrimi očmi in na glavi je imel kapo znamke adidas. Močno jo držal za roko kot da bi se bal da bi mu pobegnila čeprav tukaj v avtu ni imela kam. Spomnila se je da ga je večkrat videla z Alešem toda ga ni poznala kot ni njegove bande katere so se vsi spretno izogibali. »Stari povej kaj si storil« je vprašal fant in ga udaril rahlo po rami. »Ubil sem jo« je odvrnil Aleš po tihem in začel z prsti živčno udarjati po volanu. »Kaj si zmešan« je zavpil na njega in Leilo potisnil stran od sebe da se je udarila v rob sedeža. »Sam si rekel naj jo pospravim če ne bo imela keša« je odvrnil Aleš in pogledal Leilo ki se je prijela za zapestje kjer jo je zabolelo. »Pa ti si nor, nisem mislil dobesedno« je odvrnil in ga udaril po glavi. Nekaj časa je v avtu bila moreča tišina in Leila je gledala v tla. Ni upala pogledati ne enega in ne drugega ves čas je razmišljala o strašnem koncu. V misli se ji je prikradel Dejan in solze so se ji vsule po licu. Pogrešala ga bo on je bil del njenega življenja, bil je njen prvi fant do katerega je čutila ljubezen in prvi kateremu se je predala. Stresla se je po vsem telesu ko se je spomnila še na starše in Klemena tudi oni so ji pomenili vse na svetu. »Daj spusti to punco sploh ne vem zakaj je tukaj« je rekel čez nekaj časa fant od katerega še sedaj ni vedela imena. »Tomaž si popolnoma nor ona je priča mojega umora« je zavpil nanj in pritisnil na zavoro pri rdeči luči. Hotel je se obnašati kot da ni ničesar narobe toda se je komaj nadzoroval. Vedel je da če prevozi rdečo luč bi mu čez nekaj minut že sledila policija ki ga je iskala že na stotino prekrškov na vsakem ovinku. Vedel je da se ga policija boji toda v tem trenutku se je zavedal da je storil največjo napako. Ubil je dekle ki v resnici resnično ni bila ničesar kriva, v teh časih ljudje res niso imeli dosti denarja toda vedel je da ko se enkrat privadiš droge ne moreš kar tako odnehati. »Torej hočeš reč da boš itak šel v zapor« je rekel Tomaž in globoko zavzdihnil. Najraje bi zavpil nanj naj ga že spusti iz avta, toda bilo ga je preveč strah, dobro je vedel da ima Aleš pištolo še samo z eno metko katero bi z lahkoto poslal vanj. Sam mu je dal pištolo z dvema metkama toda ne z namenom da jo bo umoril ampak samo prestrašil. Tanja mu je bila na nek način všeč upal da je da bo nekoč njegova in ne Aleševa. »Ne šali se dokler je tukaj ne bo ničesar ne bo narobe« je odvrnil Aleš in pogledal Leilo. Opazil je njene solze toda ga niso malo ganile, sedaj je imel druge probleme. Z vso hitrostjo je speljal in čez nekaj minut so prispeli pred neko razpadajočo hišo ki jo je Leila videla prvič v svojem življenju. »Aleš prosim pusti me« je zavpila nanj in ga pogledala z najlepšim pogledom. Pogledal jo je v oči »Leila ne morem« je rekel in privzdignil njen obraz k svojemu. »Obljubim da nikomer ne bom ničesar povedala« je rekla in ga proseče pogledala. Naenkrat je začutila močan udarec v glavo in padla je po tleh…

TOMAŽ

[img]http://img.podnova.com/screenshots_iphone/321/321489_1.jpg[/img]
Dejan

V daljavi je zaslišal tuljenje sirene in požrl je slino. Opazoval je Tanjin obraz in po misli se mu je podila Leila. »Upam da je z njo vse v redu« je zamrmral sam sebi in solze so mu spolzele po licu. Nikoli še ni jokal toda bil je resnično pretresen. Čez nekaj minut je do njega pripeljal rešilni avto in reševalec je stopil iz kombija. »Mrtva je« je rekel Dejan in še zadnjič pogledal njeno telo. Tanjo nikoli ni maral in od takrat ko sta bila na zadnje skupaj z Klemenom se mu je zdela še bolj čudna kot prej. Občutek je imel da ga le izkorišča saj so njegovi starši bogati. »Ste preverili njen utrip« je vprašal reševalec in se sklonil nad Tanjo. »Ja tam je dokaz da je mrtva« je odvrnil in nakazal na strelno rano. »Veste kaj bi se lahko zgodilo« je zmedeno vprašal saj se umori tukaj niso dogajali ravno pogosto. Dejan je začel pripovedovati zgodbo »ste že poklicali policijo« je vprašal presenečeno. »Ja govoril z inšpektorjem in Leilo že iščejo« odvrne in pogleda v daljavo. »Tam je« je zašepetal in požrl slino niti sanjalo se mu ni da bo srečal enega izmed Aleševih prijateljev. »Hej kam greš« je zavpil moški ki je znova pogledal Tanjino telo in zmedeno odkimal. »Hej ti« je zavpil Dejan in s hitrimi koraki odšel do fanta ki je zrl v tla in kadil travo. »Kaj je« je vprašal in ga pogledal. »Kje je Aleš« je zavpil Dejan nanj in ga zgrabil za ovratnik majice. Pogledal ga je in se mu nasmejal »kaj me briga kje je« je odvrnil. »Bolje da veš kje je drugače ti bom razbil gobec« je besno odvrnil Dejan in hotel mu primazati klofuto toda ga je njegova roka ustavila. »Pusti me na miru raje ga pokliči po telefonu tukaj imaš njegovo telefonsko« je rekel in na tla vrgel umazan list papirja. S hitrimi koraki se je odpravil proti mestu ko je zagledal rešilni kombi. Dejan je pogledal list na kateri je pisala telefonska številka in hitro poiskal telefon. »Naj bo prava« je zamrmral in pritisnil tipko kliči. Nekaj časa je zvonilo v prazno nato pa je na drugi strani le zaslišal glas....

[img]http://data.whicdn.com/images/2673347/tumblr_l49l4yh2gD1qaobbko1_400_large.png[/img]
Leila

Ni vedela koliko časa je ležala v nezavesti dokler ji ni uspelo odpreti oči. Poskusila se je spomniti dogodkov toda ji ni uspelo vse bolj je njeno razmišljanje tavalo v temi. Bila je zvezana z vrvjo in fant ki je sedel poleg njej tudi. Spomnila se je »Aleš« je zamrmrala in ga pogledala. V rokah je držal pištolo in besno je meril zdaj vanjo in nato v Tomaža. Požrla je slino in ga pogledala v oči ki so povedale da tega ni hotel toda nekako se ju je moral znebiti. Ni hotel svoje življenje preživeti v zaporu toda onadva bi ga lahko poslala tja. Naenkrat mu je zazvonil telefon, iz žepa je potegnil najnovejšo Nokio in pogledal vanjo »ne poznam te cifre« je zamrmral sam sebi in pogledal Leilo ki je znova zaprla oči. Nekaj časa je še zvonilo nato pa je nehalo. Znova je pogledal Tomaža »moram se vaju znebiti« je rekel in si popravil lase »ni ti treba obljubiva da ne bova ničesar povedala« je rekel Tomaž in rahlo sunil Leilo v rebra kot da bi bila največja zaveznika. »Ničesar ne bova povedala« je prikimala. Vse skupaj se ji je zdelo kot nočna mora in upala je da je Aleš z eno potezo ne bo umoril. Ravno je hotel nekaj reči ko je znova zazvonil telefon »ja halo« je zavpil vanj brez pomisleka. Ta glasba na telefonu mu je najedala živce.
SE NADALJUJE....
hvala za komentarčke rada vas mam *****
07. februar 2012
se opravičujem tole je TOMAŽ sem se zmotla v linku malo zmrdala

[img]https://img.podnova.com/screenshots_iphone/321/321489_1.jpg[/img]
07. februar 2012
next!
07. februar 2012
Neext!
07. februar 2012
nexti!
07. februar 2012
u73851
u73851
Neext!
07. februar 2012
neeeeeeeeext
07. februar 2012
nujno nneexxtt
08. februar 2012
Hvala za vse nexte
evo novi del nisem si mislila da bom imela te zgodbice toliko delov
samo pa jo res rada pišem zaradi vas ki jo berete
08. februar 2012
BOŽIČNA ROMANCA **** 36. del
Dejan
Živčno je čakal da se bo kdo na drugi strani javil toda je linijo prekinilo. »Preklemansko sigurno mi je dal napačno cifro« je zamrmral in listek pospravil v žep. Odpravil se je nazaj do rešilnega kombija iz katerega sta reševalca privlekla nosila na katerega bosta naložila Tanjo. »Počakajte tu je kraj umora« je zaslišal vpitje policista ki je prišel do njih. Dejan je požrl slino in ga pogledal, upal je da mu bodo povedali kaj novega glede Leile. »Dekle še iščemo« je rekel »upam da še je živa« je odvrnil Dejan in si začel živčno gristi ustnico. »Imate kakšno njeno fotografijo če je ne bomo našli do jutri bomo začeli hitro akcijo« je rekel in si vmes ogledoval Tanjino truplo. Dejana je zmrazilo po vsem telesu »imam v denarnici« je rekel in hitro potegnil denarnico iz hlač da mu je listek padel na tla. Pobral ga je in z zanimanjem pogledal »vam Aleševa telefonska kaj pomaga ne vem če je njegova…« je rekel toda še preden mu je pojasnil mu je policist iz rok izpulil listek. »Z klicem lahko izsledimo kje se nahaja« je rekel in odšel proti svojemu avtu. Iz njega je privlekel napravo katero je Dejan videl prvič v svojem življenju. »Tako pokliči če je telefonska prava imava srečo« je zamomljal in si živčno popravil kapo, na obrazu se mu je videlo da ni vajen takšnih primerov in je zato deloval še bolj raztreseno. Dejan je pritisnil tipko kliči ko je čez nekaj časa zaslišal na drugi stran glas »ja halo« je zavpil glas. Vidno se je oddahnil bil je Alešev glas »halo ne delaj se norca iz mene« je vpil nekaj časa v telefon nato pa je prekinil zvezo. Dejan je pogledal policista ki je nekaj časa kimal in nekaj mrmral sam sebi toda ga ni dobro razumel. »Pol ure iz Ptuja« je rekel in še enkrat pogledal napravo. Obraz se mu je razjasnil »je možno da je Leila tam« je vprašal. Policist katerega imena ni poznal je prikimal »greva pogledati drugače bova ujela saj Aleša« je rekel in z hitrimi koraki sta se odpravila proti avtu. Usedla sta se in odpeljala po poti z modrimi lučmi zato sta prispela do kraja v pičlih petnajstih minutah. »Najbolje bo da počakaš tukaj« je rekel policist in vzel pištolo. »Gospod jaz…« je zajecljal Dejan toda ga policist več ni poslušal in je za sabo zaprl vrata. Nekaj časa je sedel v avto in opazoval okolico v daljavi je zagledal staro razpadajočo hišo. Požrl je slino »to je bila od Aleševe babice stara podrta hiša katero so podedovali« je zamrmral sam sebi in odšel iz avta. Počasi se je odpravil proti njej.

RAZPADAJOČA HIŠA




Leila

Aleš je nekaj časa vpil v telefon in z Tomažem sta se zmedeno pogledala. V tistem trenutku sva imela oba enakih mislih… čimprej pobegniti toda nobenemu se niti sanjalo ni kako in kam. »Prekleto ko me to razpizdi« je zavpil in telefon vrgel v steno da se je razletel na kose. Po tihem je požrla slino in znova zaprla oči. Hotela se je premakniti saj so bila tla neznosno mrzla toda ji ni uspelo vrv na njenih rokah in nogah jo je utesnjevala in rezala njeno kožo. Bilo je grozno in upala da je bo kmalu tega konec in potem bo znova lahko objemala Dejana. »Takoj spusti pištolo« je naenkrat zaslišala močan glas in nekdo je vlomil skozi vrata v hišo. Zasvetile so se ji oči je bil ta moški ki ga ni poznala njun rešitelj. »Samo približajte se in ustrelil bom enega od nju« je zavpil Aleš in zopet pištolo nameril proti njima. Srčni utrip se ji je povečal in njeno telo je začelo goriti, ni hotela umreti sedaj ko je bila že skoraj rešena. »Aleš spusti pištolo« je zavpil policist in mu pokazal značko. Solze so mu začele polzeti po licih in sesedel se je na mrzla tla ni imel več izbire čakal ga je zapor. »Aretirani ste« je rekel policist in ga hotel zgrabiti za roke. Takrat je Aleš dvignil pogled k Dejanu ki je ravno stopil v hišo. Na hitro je pograbil pištolo in ustrelil proti njemu. V tistem trenutku je njeno srce obstalo… »ne ne« je kričala Leila in obupano gledala svojo ljubezen ki je padel na tla. Policist je na hitro Aleševo roko pripel z lisicami za rob mize in stekel do Dejana. Nekaj časa je poslušal njegov utrip »živ je toda je izgubil veliko krvi« je čez nekaj časa rekel policist in mu nadlaket kamor je Aleš ustrelil močno povil z svojim jopičem. Leila se je rahlo oddahnila »prosim spustite naju« je rekla z zadnjimi močmi v sebi. Ni bila minuta ko je bila končno svobodna se je počasi z bolečino v rokah in noge katere je komaj premikala sesedla pred Dejanom in solze so ji polzele po licu. »Prosim Dejan reči kaj« je rekla in stresla njegovo telo. Odprl je oči in jo pogledal »vse bo v redu ljubica važno da si ti v redu« je rekel in jo nežno prijel za roko. Solze so se ji še bolj vsule po licu »ne morem brez tebe« je rekla in pogledala Aleša katerega je policist priklenjenega z lisicami odpeljal v avto. »Tudi ne jaz brez tebe zato pa bo vse v redu« je odvrnil in zaprl oči. V daljavi se je zaslišala tuljenje sirene in čez deset minut so se že peljali proti bolnišnici. Leila niti za hip ni izpustila Dejanove roke, čeprav je bila tako zelo utrujena da bi najraje zaspala ga ni hotela pustiti samega. »Gospodična boste koga poklicali« ji je rekel mlad fant ki je bil reševalec. Privzdignila je pogled »bom potem v bolnišnici« je odvrnila in se prijela za glavo. »Se slabo počutite« jo je vprašal in prijel za roko. V tistem trenutku je zaprla oči in omedlela…

POLICAJ





se nadaljuje
rada vas mam ****
08. februar 2012
Neext!
08. februar 2012
neeeeeeeeeext
08. februar 2012
u73851
u73851
Neext!
09. februar 2012
nujno NNEEXXTT
11. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg