Forum
"Na podstrešju je še nekaj stvari, ki jih je treba zložiti v škatle. Jutri jih lahko odpeljeva."
Emmeline Heathway se je usedla na stopnice za hišo. Gledala je na lepo urejen vrt. Rože vseh barv, so se lepo nastavljale popoldanskemu soncu. majhen ribnik na koncu vrta, se je lesketal in še bolj pripomogel k k očarljivosti vrta.
zaželela si je, da bi bilo tako kot nekoč, ko sta se z Delanyem, še kot otroka lovila po travi in čofotala po ribniku. zaželela si je, da bi slišala mamičino večno grajo, da se ne smeta preveč približevati ribniku, da nebi padla noter in očetov smeh, ko je nista poslušala.
ljubila sta se, si je rekla sama pri sebi. to se jima je videlo v očeh vsakič, ko sta se pogledala. kadar sta se sporekla zaradi kakšne stvari ni trajalo dolgo, dokler se nista oba strinjala. rada ju je imela z vsem srcem.
"Hej, je vse v redu?" Del je prisedel k njej in ji položil roko okoli ramen. svetli lasje so mu padali na modre oči. rahel vetrič mu jih je še bolj mršil, vendar ni odmaknil roke z sestrine glave. gladil jo je po kodrih in jo gledal v zamišljene vijolično-modre oči.
v oči so ji stopile solze in ni vedela, da joka, dokler ji ni z palcem prestregel solze. privil jo je močneje k sebi, ona pa mu je položila glavo na ramo. tiho so ji solze tekle po licih.
"Se spomniš, ko sem ti, ko sva bila še majhna, vzel note, da sem lahko zakuril taborni ogenj?"
posmrkala je in na obrazu se ji je narisal zamišljeni smehljaj. zrla je nekam pred sabo. z oči ji je odmaknil koder svetlih las in jo pobožal po glavi.
"Bila sem tako jezna nate, da sem te hotela poriniti v vodo in predreti tvojo preljubo nogometno žogo." zasmejal se je na ves glas, Emma pa se mu je pridružila. nekaj časa sta se smejala nato pa pustila, da je nanju padla mirna tišina. dvignil ji je brado, da ga je pogledala in se ji nasmehnil.
"Nikoli me nisi vprašala zakaj sem to naredil."
otresla se je njegove roke in narahlo skomignila z rameni.
"Nikoli me ni pretirano zanimalo." vstala se je in z prstom pokazala na podstrešje. "Pridi, do večerje imava še nekaj dela."
spomini naj ostanejo si je rekla, vendar naj na obraz prinesejo veselje in ne žalost.
01. oktober 2012
1.polavje

»Em, zbudi se.« počasi je odprla eno oko, ko pa je zagledala Dela se je obrnila in potegnila odejo čez glavo. Pod odejo je bilo toplo in nobenega namena ni imela, da bi jo odrinila z sebe.
Slišala je kako je Del nekaj zamrmral in se sama pri sebi nasmehnila. Vendar ji je nasmeh hitro zbledel na obrazu. Začutila je, kako je njeno telo oblila mrzla sapica in zaslišala glasno režanje, ko je zaklela.
»Vraga, Del! Moraš biti res tako otročji?«
Oči so se mu začele solziti in ni mogel dihati. Prijel se je za trebuh saj ga je začel boleti, vendar se ni mogel nehati smejati.
Najbolj ga je spravila v smeh z njenimi besedami in načinom kako ga je pogledala, ko jo je zbudil. Prisegel bi, če bi pogledi ubijali, bi bil že zdavnaj mrtev. Vendar je bila predobrega srca, da bi lahko koga ubila.
Priznati je moral, da je Emma prava lepotica, četudi je njegova sestra in četudi je bilo še jutro. Ni potrebovala veliko make upa, da bi naredila vtis na moškega. Bila je prijazna, vljudna, prekleto iskrena in skoraj nikoli ni znorela nad nikomer razen nad njim, ampak to je bil njegov namen. Tudi ženske, ni važno katere starosti so jo imele rade. In priseže, da ne pozna nobenega človeka, katerega Emma nebi marala.
Odkar sta ostala sama je čutil dolžnost, da mora paziti nanjo, kot mora vsak brat na mlajšo sestro. In to je tudi storil. Njegov prvi korak je bil, da se preselita. Na računu, ki sta jima ga zapustila starša je bilo dovolj denarja, za nakup nove hiše in za nekaj let udobnega življenja.
Preselila sta se, saj se mu je zdelo, da bo tako najbolje za oba. Začela bosta znova. Res sta.
Kupila sta hišo blizu Dentona v Texasu.
Hiša je bila stara in prenova ji nebi škodila.
29. oktober 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg