Forum
Punce, spet jaz z novo zgodbico.

Zanima me, če bi brale o študentki, ki obiskuje IED v Milanu in se zaljubi v Iana Somerhalderja? (ok, vem, da sem obsedena z njim, ampak malo veselja moram imeti )

Torej?





15. december 2015
Čisto mimogrede, IED je šola dizajna. Torej, moda, arhitektura itd. Leta 2009 sem bila na ogledu šole in če ne bi bila vpisnina 8500 evrov, bi šla tam študirat modo. Toliko za informacijo. Vsaj moja junakinja bo tam in bom nekako prisotna z njo v domišljiji
15. december 2015
Izabela oz. Iza





Izabela je stara 18 let. Prihaja iz Tomaja pri Sežani. Ko se ji uresniči želja in se vpiše na IED, se preseli k teti in stricu v Milano, kjer z novim šolskim letom spozna tudi Iana.
Izabela je obsedena z modo in dragimi blagovnimi znamkami.

IED - Šola dizajna

https://shrani.si/f/3Y/GI/3UArttEo/milano1.jpg

Hiša Izabeline tete:






Leto dogajanja: 2010

Koliko nextov?
16. december 2015
torej, ste za, da začnem?
17. december 2015
PROLOG
Vlak je ustavil.
Izabela je pograbila kovček in se postavila na noge. Globoko je zajela sapo. Pa je v Milanu, je pomislila. Sama pri sebi se je nasmehnila. Končno je bila tukaj, kjer si je želela biti.
Železniška postaja se je kopala v soncu. Izabela je kovček privlekla do klopce in se sesedla. V njej je vrelo od navdušenja. Končno je bila tu, v Milanu. Pet ur z vlakom iz Trsta. Pet ur ji je bilo dovolj, da je razmislila o življenju, ki ga je pustila za seboj. Sedaj bo vse drugače.
“Izabela!”
Znan glas jo je prebudil iz razmišljanja.
17. december 2015
Next
23. januar 2016
bi pogledal-a
23. januar 2016
ups bi pogledala oprosti jst sm neumna
23. januar 2016






Dvignila je pogled in zagledala svojo teto Marie in sestrično Cassandro, ki sta hiteli proti njej. Samodejno se je dvignila, vrgla svoje lase nazaj, nato pa sta jo skoraj zadušili v skupnem objemu.
“Vesela sem, da vaju vidim,” se je nasmehnila Izabela, ko je prišla do zraka. Skoraj bi prenehala dihati. Skoraj.
“Pridi, verjetno si utrujena,” ji je teta vrnila nasmeh. Prijela je njen kovček in ga vlekla za seboj. “Verjetno nisi prinesla dosti stvari, kajne? No, to bova popravili. Danes bova nakupovali, da boš imela nekaj nove garderobe na fakulteti. Ne moreš hoditi v ponošenih stvareh ...”
Teta je govorila dokler niso prišli do avtomobila. Ko so se usedle v eleganten avtomobil črne barve, je nadaljevala z načrti. Izabela je nekoliko odsotno poslušala njeno razglabljanje. Njene oči so bile prikovane na steklo avtomobila. Opazovala je ulice Milana in se nenadoma zavedala, da bo to mesto naslednja tri leta njen dom.
23. januar 2016
Nexttt
24. januar 2016
Jaa ian somerhalder je tok lusn heeh
24. januar 2016
hehe, točno. pišem nadaljevanje

če ti je všeč ian somerhalder, potem je tukaj še ena zgodbica zate:

https://www.igre123.com/forum/tema/if-you-love-me-ian-somerhalder/90733/
24. januar 2016
u193093
u193093
Next
24. januar 2016






1.

Popoldne se je s teto odpravila po nakupih. Cassandra se je odločila, da ne bo šla z njima, stric pa je bil na delu. Tako se je Izabela oblekla v majico in kavbojke, se počesala in ubogljivo sledila teti v avtomobil.
Teta jo je odpeljala najprej na ulico Vittorio Emanuele, kjer sta najprej vstopili v Pradino trgovino.
“Kaj bi nosila prvi dan?” je veselo vprašala teta v italijanščini. Izabela se je razgledala po oblačilih. Le kaj bi nosila prvi šolski dan?
“Ne vem. Nekaj preprostega,” je odvrnila Izabela.
Prodajalka, ki se je ukvarjala z nekim moškim, ki je pomerjal ročne ure, se mu je tiho opravičila v angleščini in jima prišla naproti.
“Prosim?” se je prijazno nasmehnila.
“Kupila bi nekaj za nečakinjo,” je prevzela Marie besedo. “Pravi, da bi imela nekaj preprostega za prvi dan na faksu.”
“Oh, bomo že našli nekaj primernega,” se je nasmehnila Izabeli. Popeljala ju je do vrste oblek in pričela zbirati tiste, ki so se ji zdele primerne. Izabelino pozornost je pritegnil moški, ki je še vedno pregledoval in pomerjal ure.
Bil je črnolas, s svetlimi očmi. Na sebi je imel usnjeno jakno in navadne kavbojke. Zdel se ji je nekoliko znan, vendar se ni spomnila, kje bi lahko srečala moškega, ki je imel prečudovite linije na obrazu.
24. januar 2016
Next
24. januar 2016





V tistem trenutku je dvignil pogled in Izabela je nemudoma odmaknila pogled. Začutila je, da so njena lica gorela.
“Ta bo super,” je hitro rekla v italijanščini in pokazala na črno obleko s svetlimi potiski spredaj.
“No, poskusi jo,” jo je teta opogumila.
Izabela je pograbila obleko in hitro smuknila v garderobo. Ko se je preoblačila vanjo, je še vedno besno razmišljala o tistem tipu. Verjetno je čutil, da ga je opazovala. Saj je dobesedno buljila vanj!
“Si že?”
Teta je odgrnila zaveso. Obe s prodajalko sta se zastrmeli v Izabelo, ki je na sebi nosila Pradino kreacijo. Začutila je, kako ji je rdečica zalila obraz. Čeprav je bila kratka obleka preprosta, se ne bo morala sprehajati napol gola po Milanu. Sploh pa je bil prisoten še on, ki je dvignil pogled in sledil dogajanju.
“Super,” je vzkliknila prodajalka.
“Se strinjam,” je nemudoma pokimala teta.
“Črni čevlji bi pristajali,” se je oglasil glas v angleščini. Vse tri so se ozrle proti glasu. Moški se je okašljal. “In črno rumena torbica, ki jo imate v vetrini.”
“Oh, čisto sem pozabila na vas,” se je prodajalka lopnila z dlanjo po čelu. “Se vam opravičujem! Ste izbrali uro?”
“Ja,” je pokimal.
Prodajalka je odhitela, da bi zaračunala, Izabela pa se je skrila za zaveso, da bi se preoblekla v miru. Tip je delil modne nasvete. Mogoče pa je modni svetovalec? Ali pa kreator? Mogoče ga je videla v kakšnem katalogu IED-a? Videla ali ne, tip je bil prečudovit. Ni pa bila dovolj pogumna, da bi ga prosila za številko. Mogoče bi zbrala dovolj poguma, če ne bi bila teta z njo. In kaj naj mu reče? Da bi se dobila z njim? Pa še kaj, je jezno pomislila, ko je nase navlačila kavbojke in majico.
24. januar 2016
u193093
u193093
nnneeexxxxtttttt
nujno napiši še danes en nneeexxxtttt
24. januar 2016
Zvečer, ko bo moj sin zaspal ce se sedaj usedem za pc mi bo pričel vleči kable.
24. januar 2016
u193093
u193093
hahaha ok
24. januar 2016





Ko je prišla ven, je njena teta zlagala torbico in obleko na prodajalni pult. Tip se je ravno odpravljal in ji nagajivo pomežiknil, ko je šel mimo nje. Počasi si je priklicala na obraz nasmešek, nato pa se hladno obrnila proč. Zvonček trgovine je zacingljal in že ga ni bilo več. Pridružila se je teti.
Torbica je bila črno-rumene barve.
“Katero številko čevljev nosiš, ljubica?” je ljubeče vprašala prodajalka.
“39,” je odgovorila Izabela.
Poskusila je čevlje, ki so ji bili prav. Prodajalka je obleko, torbico in čevlje pospravila v lepo papirnato vrečko in jo podala Izabeli.
“Koliko sva dolžni?” je vprašala teta.
“Račun je že plačan,” se je nasmehnila prodajalka. “Obdržita ga zaradi garancije.” Potisnila jima je v roke račun. Izabela se je s teto presenečeno pogledala. Kaj naj to pomeni? Kako je račun lahko plačan?
“Kako?” je bleknila Izabela.
“Gospod pred vami je poravnal. Očitno ste mu všeč.”
“Pa saj to ni mogoče!”
“Res je. Vašo teto je poslal po torbico, vi ste se preoblačili, on pa je medtem poravnal vaš račun.”
Izabela je sedaj razumela zakaj ji je pomežiknil. Skupaj s teto sta se poslovili in mešanih občutkov zapustili butik. Ni ji bilo jasno, zakaj ji je poravnal račun. Odločena pa je bila, da se mu bo zahvalila, ko ga bo naslednjič srečala.
24. januar 2016
u193093
u193093
NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
24. januar 2016
“Se ti ne zdi čudno?” je vprašala teta, ko sta odšli v manj luksuzne trgovine. Izabela je skomignila z rameni.
“Ja. Ampak kaj pa naj naredim? Človeka sem prvič videla v svojem življenju,” je odgovorila na tetino vprašanje.
“To mi ni niti najmanj všeč. Kaj pa če je zvodnik in si mu padla v oči?” je teta nenadoma postala panična.
“Teta, no! Ne potrebuješ me strašiti!”
“Samo izražam svojo skrb, ljubica.”
Ko sta opravili vse nakupe, sta se vrnili domov. Izabela je na novo pridobljeno garderobo prenesla v sobo, ki jo je dobila. Pospravila je, nato pa se napotila na večerjo. Bila je sestradana.





* * *

Naslednje jutro se je zbudila zgodaj. Skočila je s postelje. Danes je njen prvi dan na fakulteti! Hitro se je v kopalnici umila, nato pa stopila pred omaro in na dan privlekla obleko, ki ji je kupil skrivnostni neznanec.
Najprej si je oblekla žabe, nato pa čez obleko. Čevlje si je nataknila na noge, nato pa se je usedla pred ogledalo in se skrbno naličila. V torbico je zložila stvari, akto bo pa nosila v rokah. Pograbila je še črn plašč, ki ji ga je kupila teta.
“Oh, si se pa uredila,” se je nasmehnil stric, ko je vstopila v jedilnico.
“Morala sem se,” se je zasmejala Izabela in sedla na svoje mesto. Potegnila je krožnik s toastom in jajci k sebi.
“Jaz te bom odpeljala v šolo,” je rekla teta, ki je k mizi prinesla kavo. “Najej se. Domov se boš vrnila z avtobusom?”
“Verjetno,” je pokimala s polnimi usti. Toast je bil odličen.
Ob osmih sta se odpravili. Izabela je bila preveč vznemirjena in nestrpno je pregledovala ulice, da bi čim prej ugledala fakulteto. Ko je končno prišla, se je nasmejano poslovila od tete in izstopila iz avtomobila.
Prvi letniki naj bi se zbrali v sejni dvorani. Za sprejemnim pultom je pridobila informacijo, kje se sejna dvorana nahaja in se napotila proti njej.
24. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttt
skoraj bi šla stavit da bo videla tam Iana Somerhalderja oz. neznanca ki ji je kupil obleko hahahahaha
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
25. januar 2016
ok, nisem prebrala tvojega komentarja prej, ampak ja, res je ... res ga bo srečala.







Pred dvorano je bil kup študentov, ki je nestrpno čakal na pričetek šolskega dne. Izabela se je naslonila na zid in nekoliko zdolgočaseno strmela vanje. Postajala je nestrpna, saj si je želela, da bi lahko čim prej sedla za šolsko klop. Noge so jo neprijetno ščemele, saj so jo novi čevlji pričeli žuliti.
Končno je prišel ravnatelj fakultete in jih povabil najprej. Držal je govor in jim pojasnil, kaj lahko pričakujejo od fakultete. Ko je končal z govorom, so jim razdelili urnike. Izabela je imela prvo uro modno oblikovanje.
Poiskala je učilnico in zasedla prosto klop. Čakala je na pričetek. Študenti so v predavalnico kapljali posamezno in profesor je nestrpno pogledoval proti vratom.
“Smo vsi?” je vprašal. “Če bo kdo zamudil, mu bomo razložili o čem se pogovarjamo. Saj je prvi šolski dan!”
Najprej jim je razložil, kaj bodo delali pri modnem oblikovanju. Prejeli so skripte, ki naj bi jih predelali, nato pa jih je profesor zapustil.
“Kam pa je šel?” je nekdo vprašal.
“Pojma nimam.”
Medtem se je profesor že vrnil. In ni bil sam.
25. januar 2016
u193093
u193093
hahahahahahahaha
nnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttt
25. januar 2016





Izabela je ostala brez daha. Z njim je prišel ON! Tisti moški, ki je poravnal njen račun v Pradinem butiku. Začutila je rdečico, ki je silila v njena lica in postalo ji je jasno, da bo kasneje morala stopiti do njega. Mar je bil njihov profesor?
Potem pa je prisluhnila študentom, ki so pričeli mrmrati. Počutila se je, kot da se je znašla v čebelnjaku:
“Ma kaj je to tisti?”
“... Sigurno je on ...”
“Le kaj dela tukaj?”
Profesor se je okašljal, da so vsi nemudoma utihnili. Izabela je še vedno strmela v moškega in se spraševala, če je to mogoče. Bil je ... Tako prečudovit!
“No, da vam ne bo prvi teden dolgčas, bomo takoj pričeli z delom!” je spregovoril profesor, ko so vsi potihnili. “S seboj sem pripeljal vodjo vašega prvega projekta. Ian Somerhalder je igralec, vendar tudi ljubitelj živali. Letos bo osnoval organizacijo Ian Somerhalder Foundation in išče talentirane kreatorje za majice, logotipe ... No, besedo prepuščam njemu!”
Ian Somerhalder. Izabela se je v trenutku spomnila, da je pred kratkim gledala serijo Lost in Vampirske dnevnike. On je igral v njih!
“Pozdravljeni,” je pričel v angleščini. “Vaš profesor vam je povedal, da bom osmega decembra odprl samostojno organizacijo in od vas bi želel, da mi izdelate logotip, ki bo predstavljal podjetje. Avtorske pravice boste seveda obdržali in prejeli tudi majhno plačilo ...” Obmolknil je ob pogledu na Izabelo. Ni pokazal presenečenja. Nadaljeval je: “Vsak bo kreiral svojo idejo, jaz pa bom
25. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttt
25. januar 2016
ok, ni imela ravno takšno obleko, ampak dobra bo.






.. Izbral najboljšo.”
“Kdaj pa naj začnemo?” se je nekdo opogumil.
“Sedaj boste začeli,” mu je Ian odgovoril na vprašanje. “Imate natanko dve uri časa, da sestavite osnovo.”
Profesor jim je razdelil liste, oni pa so se pognali na delo. Izabela je pričela delati osnutek in naskrivaj pogledovala proti Ianu, ki se je sprehajal med študenti. Želela si je, da bi prišel k njej, da bi jo opazil ...
Njena želja se je uresničila čez natanko pol ure, ko je res prišel do nje. Sklonil se je nadnjo, ona pa je otrplo čakala, da bo spregovoril. V nosnice ji je udaril svež vonj, njegov vonj, ki jo je vznemiril.
“Mislim, da bi lahko konja nekoliko popravila,” je dejal. Njegova roka je poiskala njeno. Oklenil se je je in svinčnikom potegnil črto. Izabela je bila vznemirjena, kar se je potrudila prekriti.
“So ti všeč obleke?” je zamrmral na njeno uho.
“Ja. Hvala,” se mu je zahvalila.
“Ni za kaj,” je zamrmral.
“Zakaj si plačal?” je dvignila pogled proti njemu. Bil je tako blizu ... Njegove ustnice so bile tako mamljive .... Vendar se je uspela zadržati.
“Ker sem tako želel,” je odgovoril na njeno vprašanje. “No, torej, najbolje je, da konja popraviš. Mislim pa, da je zaenkrat tvoja najboljša.”
Nasmehnil se ji je, nato pa jo zapustil in odkorakal naprej. Izabela je poslušala njegov nasvet in popravila konja.
   Dve uri sta prehitro minili. Ko so zapustili učilnico, so papirje oddali Ianu. Izabela je namerno počakala, da bo zadnja na vrsti.
   “Nisem te vprašal, kako ti je ime,” je dejal, ko mu je končno pomolila papir.
“Izabela,” je odgovorila.
Pogledal je naokoli, nato pa stopil bližje k njej. “Obleko sem ti plačal zato, ker si perfektna v njej,” je šepnil. “Se bova še videla, velja?”
25. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttt
skrivna goljufija prepletena z romanco lepo
26. januar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg