Forum
u193554
u193554
heey!
tukaj je moja 1. zgodbica, ki jo bom pisala sama *-*
nisem neka ful fanica od 1D sam sm se pač pdločla da bo to ff z Niallom
te zgodbice ne bom pisala z messletters in v njej ne bo na milijone slikic
upam, da boste tudi brali in ne samo next pisali <3
naslovnica še pride <3
nexte bom dajala zmeraj ko bom lahk <3





začnem ko dobil 6 nextov
ok zdej pa byeee :*
31. maj 2015
u179323
u179323
neeeeext
31. maj 2015
neeeeext
31. maj 2015
Next! *_*
31. maj 2015
Next
31. maj 2015
u193554
u193554
še 2 <3
plis oglašujte mal <3
31. maj 2015
u189657
u189657
nexttt <333
31. maj 2015
u192076
u192076
nexttt *-*
31. maj 2015
u193554
u193554
hvala za nexte *o*
in tukaj je <3
▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃
Sedim v sobi, ob majhnem oknu, ki je edini vir svetlobe pri majhni mizici, ki je skoraj edini del pohitšva sobe. Z dlanmi se oklepam še nedotaknjene skodelice čaja, ob kateri si grejem roke. Gledam skozi okno, kako na zasnežena tla naletavajo snežinke. Zima je. Zunaj je megleno, oblačno vreme. Cela sen premražena od sedenja tukaj, v mračni sobici. Iz mojih misli, me predrami zvok ključa v ključavnici. Sveda, kot po navadi vstopi Niall. On. On je tisti, ki mi je spremenil življenje. Sedaj me ima zase. Ampak namesto, da bi ga sovražila ga še vedno prekleto ljubim, kot že dolga leta. Raje sem tukaj, kot brez njega, vendar takega ga nisem poznala. "Si lačna?" me hladnokrvno, njemu podobno vpraša. Nič ne odgovorim, le odkimam. Na jok mi gre. Na jok mi gre odkar mi je to storil. Pogrešam ga takšnega kot je bil, moj stari fant. Le kaj ga je pičilo, da me že cel mesec drži tukaj, v tem ''zaporu". Vsede se na škripajočo posteljo ob mizi in se mi zazre v oči. Izgleda resen, drugačen kot po navadi. "Hočeš kaj?" zasikam. Sedaj je on tisti, ki le odkima. Še naprezlj me gleda. Sedaj zakričim:"Zakaj?!" in zabrišem skodelico v steno. Ob tem ne morem več zadrževati solz: "Niall, kje si? Kje je tvoj stari jaz?" Še naprej me gleda, tokrat z dvignjeno glavo, saj stojim. Tudi on vstanr in se v krogup sprehodi po sobi, jaz pa mu sledim s pogledom z odprtimi usti in čakam odgovor. Začne: "Maya..." sedaj odkima z glavo. Še vedno ga sečem s pogledom in čakam. "Tako ne gre več naprej... Ugotovil sem, da te nima smisla zadrževati tukaj." Nič mi ni jasno, zakaj potem me? "Veš... Bal sem se... Bal sem se, da me boš zapustila, ko ti bom povedal, da sem bil z drugo. Nič ni bilo namenoma. Pijan sem bil." reče in me ne gleda v oči. Sedaj mi iz oči lijejo solze in poskušam nekaj reči: "A.." a mi ne vspe dokončati. Prekine me: "Nič ni več pomembno, bilo je kar je bilo, ti me nisi mogla zapustit, ker ti jaz tega nisem dovolil. Lahko bi normalno živela naprej in ti tega ne bi povedal. Ampak sem ti. In sedaj ti ne zapuščaš mene, namreč jaz tebe. Izvoli." Odpre vrata in z roko pokaže na njih. Sedaj mi je pa dovolj: "Kaj ti je?! Kaj si naredil?! Lahko bi mi povedal in bi se pogovorila! Zdaj me še zapuščaš?!" Skomignil je z rameni in z glavo spet pomignil proti vratom. Šla sem do njega, se ustavila ob njem in ga klofnila. Potem sem odvihrala skozi vrata. S prekrižanimi rokami je gledal za mano. Ko sem bila na dnu stopnišča sem se še zadnjič ozrla a ga že ni bilo več.
Ko sem še vedno premražena, le v bluzici in pajkicah hitro hodila po snegu, so mi po licih drsele ledene solze. Hlipala sem in v meni je vrelo od mešanice žalosti in besa. Sovražim ga. Ljubim ga. Kaj prevlada? Sovraštvo?
▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃
ok...kratek next, ni nwm kaj
kaj se pa vam zdi?
prekratko?
next?
31. maj 2015
u189657
u189657
omg next *oooooo*
to je tok prfekt *-*
ravno prav je dougo
še 1x nexttt
31. maj 2015
u193008
u193008
next+prfekcija ful dobor<33
31. maj 2015
u194038
u194038
Next *o*
31. maj 2015
So prfecto *-*
Čist dost dolgo *P*
Phh fantje -.-
Upam da sovražtvo*evil smile*, ne sej ne xđ
Next!!!
31. maj 2015
u193554
u193554
hvalaaaa vsem *o*
31. maj 2015
next<3*-*
31. maj 2015
waaaaaw perfektno *w*
čim prej neeeeeeeeeeeeext
31. maj 2015
u163790
u163790
Pa kulsko si začela pisati kar tako naprej pa srečno Next
31. maj 2015
u179323
u179323
neeeeext tooop *o*
31. maj 2015
OMFG!!
To je in
še bo perfekcijaaa!
NEEEXT!
31. maj 2015
u193554
u193554
hvala vsem grem pisat <3
31. maj 2015
u193554
u193554
Še naprej sem hodim po zasneženem travniku, ki mu ni konca. Tega kraja ne poznam, vem, pa da mora biti nekje v bližini mesto. Spala sem namreč, ko me je pripeljal sem. Ne vem če bi si želela iti domov po toliko časa. Kaj naj rečem mami? Hej mami, fant me je ugrabil. Odločila sem se, da bom to kasneje razmišljala. Sploh ne morem "trezno" misliti o drugem, saj mi v misli cel čas zahaja on. Po eni strani sem upam, da bo pritekel za mano, me stisnil v svoj topel objem in me poljubil kot v starih časih. Po drugi strani pa ga ne želim več videti. Ozrem se nazaj. Nisrm prav dalec prišla, kakih 3oo metrov sem prehodila. Hiša se še vedno vidi, v šibki megli. Komaj zdaj ugotovim, da je hiša prav samotna in da se travnih ali karkoli že je to razprostrira v neskončnost. Na obrobju so gozdovi. Vse je belo, tako da tudi če bi želela vedeti kje sem ne bi mogla. Ampak sedaj me to ne zanima toliko. Ni važni kam pridem le da grem za vsaj nekaj časa proč od njega. Upam, da delam prav. Mraza niti več ne čutim, saj sem od njega prav trda. Popolno tišino nekaj zmoti. Zaslišim zvok, ki ga že dolgo nisem. Zavedam se, da je bila sobica popolnoma zvočno izolirana, nevem pa za kaj. Takrat se nisem ozirala na to. Ozrem se v sivo nebo, od koder prihaja zvok. Sneg je ponehal padati. Vidim helikopter. Le kaj počne tu? Še nekaj časa gledam v zrak in ga opazujem, a se upočasni. Začne se spuščat. Kaj? Zkaj? Postane mi jasno, da sem pogrešana že dober mesec. So moji starši zmožni zagnati tak vik in krik?! Kakor me noge nesejo stehitro stečem proti gozdu. Ne vem niti pred kom bežim in zakaj, saj nisem načrtovano pobegnila, po moji želji. Tečem in tečem, čeprav mi je jasno, da ne borem več zbežati. Med tekom se mi posveti razlog, zakaj bi lahko bežala. Ustavim se. Bojim se. Nočem, da Nialla zaprejo. Smili se mi. Na nek način. Vidim helikopter, ki je le se nekaj metrov nad tlemi. V trenutku sem nazaj v realnosti. Tečem z vso močjo. In presenetljivo mi v zadnjih trenutkih uspe. Sedaj stojim med visokimi debli smrek, ki me na srečo obrajajo z vseh smeri. Tukaj me ne bodo našli. Upam. Grem malo globlje v gozd. Slišim le svoje korake in zvoke iz travnika. Ti ljudje nekaj govorijo. Malo pospešim korak. Pridem do neke jame. Sreča, da nimam nobenih fobij. Vzamem "kol" ob meni, za vsak slučaj in ustopim v jamo. V njej je prav tiho. Prepričam se da tam ni kakšne večje živali. Za prvo silo bo, dokler helikopter ne odleti.
▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃
Mnenja?
Next?
Xoxo Zala <3
31. maj 2015
Sad
But cool
quick next
hiro nimamo velik časa
no neeeeeeeeeeeeeext
d best
šele zej vidm
hitro nexto še danes
31. maj 2015
u193554
u193554
Havla :*
Bo jutr ob 15.-16. Ure <3
31. maj 2015
Cool!,,,
Nextaj!
31. maj 2015
u194038
u194038
Next!
31. maj 2015
u179323
u179323
neeeeeeeeeeeext *o*
01. junij 2015
u193008
u193008
next<33
01. junij 2015
Omgg!!! To je fuullll dobra zgodbica!!
LOVAM Niallove ff-je ta je en najbolših!!
Nnnnnneeeeexxxxxxxxxxttttttt!!!!! + nova bralkaa
01. junij 2015
u193554
u193554
hvalaaaaaaaaaaaaaaaa *o*
01. junij 2015
u193554
u193554
Čez nekaj časa končno zaslišim zvok propelerja. Počakam, da se še melo oddalji, nato pa grem proti robi gozda. Vspe mi dobiti "izhod", nazaj na tisti travnik. Ko hodim po snegu, ki mi škripa pod nogami, zapiha močan sunek vetra. Piha in piha nelaj časa, dokler me be zvrne. Še naprej ne preneha. Sedaj me pošteno zazebe. Začutim močno bolečino na nogi, da zacvilim. Ozrem se in vidim, da je sunek zlomil vejo drevesa, ki stoji zdraven mene in vejo "odpihnil" name. Peklensko močno boli. Vsedem se in premaknem vejo. Sedaj sem že cela premočena. Poskušam vstati, a vspe mi stati le na eni nogi, saj me druga premočno boli. Ne vem kaj naj zdaj. Ugotovim, da se bo kmalu stemnilo, jaz pa nimam nikamor. Ozrem se levo in desno. Niallova hiša, na desni je oddaljena okrog 400 metrov. Travnik, na levi pa se ne konča tako hitro. Vprašanje je, kam bi sploh prišla, ko bi ga prehodila. S težkim srcem se odločim za deabo stran. Vzamrm vejo, da mi bi bila v oporo. Capljam nazaj in razmilljam, kaj se bo zgodilo, ko bom nazaj tam. Me bo vrgel iz hiše? Me bo še bolj mučil kot me je prej? Pretepal? Ali me bo presenetljivo toplo sprejel? Odženem te misli in zdaj pomislim, kar bo, pa bo.
Po naporni hoji ko sem končno le še par metrov od hiše, sem zadihana. Nisem vajena hoditi s po vsej verjetnosti zlomljeno nogo. Stojim na pragu, pred vrati. Še enkrat globoko vzdihnem in pozvonim. Pride odpret. Gledam v tla. Kot lahko sklepam, me sedaj gleda, kot da bi padla z lune. Nekaj želi reči a jaz še neprej gledam v tla in grem grobo mimo njega, v hišo. Sedaj pogledam k višku. Obrne se in zapre vrata. Končno si gledava iz oči v oči. Tako stojiva kakih 5 minut, da me že vrat boli. Kot zadnjo et me vpraša: "Kaj je?" Odgovorim: "Kaj je?! Te celo zanima? Me ne boš napodil ven?" Postane mu neprijetno, zato pogleta v stran. Spet čakam odgovor, kot sem ga čakala vedno. Kar vstrašim se ko naenkrat zakriči: "Ja, zanima me ja! Zame nisi le običajno dekle! Nekaj več si!!!" Tega ne prenesem: "Nekaj več sem?! Kaj?! Mogoče dekle, nad katerim se lahko izživljaš?! Z njim počnes kar hočea, kakor debi paše?! Enkrat sem nekaj, drugič ne, ali kaj? Nisi mogel tako pomislt, preden si me zaprl v to luknjo?!" Spet mi po licih tečejo solze. Niall, s tresočim, človek bi lahko rekel zlomljenim a tokrat mirnejšim glasom pove: "Ne Anna. Ni res. Ljubim te. Od zqčetka. Ampak jaz ti tega ne morem pokazat. Povedql sem ti, zakaj si bila tam. Bal sem se, da te bom izgubil. Bal sem se, da si zmožna naredit tudi samomor. Ampak tega nisem počrl na prav način. Prosim verjemi!" Ne, ne morem mu verjet. Vsak lahko nekaj naklada. Kaj bi naredil, če bi mu verjela? Zakaj mi potem ni povedal na lep način, kaj je storil?! Nič mu nemorem reči. Zdaj spet gledam proč, on pa vame. Med nama bi moral biti konec. Ni druge poti.
▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃▃
Mnenja?
Next?
Xoxo Zala <3
01. junij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg