Forum
Ko se je ponesrečil moj že tisoči rop denarnice sem mislila, da je z mojo svobodo konec, da me bo spravil za zapahe. Toda rdečelasi mladenič mi je dal priložnost, da se dokažem, da sem lahko dobra in da življenje na cesti ni vse kar lahko doživim v življenju. Pokazal mi je kaj pomeni prijateljstvo in kaj pomeni biti srečen. Kako biti dober in skromen. Pokazal mi je kaj je prava svoboda. Pokazal mi je kako biti ljubljena.
04. julij 2016
ED
Odpravil sem se na kratek sprehod po londonskih ulicah, stran od zadušljive hiše, ki me je od vsega leska in kiča že močno motila. Take razkošnosti nisem želel, toda moji znanci pravijo, da moram denar porabiti za nekaj. Zato so mi kupili to ogromno hišo z ogromnim vrtom v kateri zdaj živim že približno en mesec. In v tem mesecu mi ni uspelo odkriti vseh skrivnih prostorov te moderne zgradbe. Hiša je stala malo izven središča Londona, kjer je bil vsaj spokojen mir in tišina. Toda včasih je prijalo iti v glasno mesto, pa tudi vse moje opravke sem opravljal tam.
Tako sem hodil po glavni ulici Londona, hodil mimo restavracij in trgovin, ter visokih zgradb. Včasih se je kdo ozrl za mano in kakšna mlada dama se mi je sramežljivo ali pa zapeljivo nasmehnila, jaz pa sem se le nasmehnil nazaj in hodil naprej. Nisem jim želel dati lažnega upanja. Nisem za take stvari. Glasba mi pomeni vse. Čeprav si priznam, in to nerad, da je v ogromni hiši, kjer živim samo jaz, pretiho.
Ko sem hodil med množico ljudi in gledal okrog sebe sem se nenadoma v nekoga zaletel. Nisem gledal pod noge, pač. Človeka, ki se je zaletel vame je kar odbilo in padel je po tleh. Šele, ko sem se sklonil sem videl, da je bila še otrok. »Oprosti, nisem gledal pod noge.« sem hitro dejal in ji podal roko. Deklica me je gledala z velikimi modrimi očmi, kot, da bi se me bala. Brez moje pomoči se je pobrala na noge in stekla naprej. Gledal sem za njo kako se je prerivala med ljudmi.
Za mano sem naenkrat zaslišal klice. »Ustavite jo! Mojo denarnico je ukradla!«
Videl sem starejšega obilnega moškega, ki se mi je približeval. Glasno je sopihal in v obraz je bil ves rdeč. Prisopihal je do mene, jaz pa sem le stal tam in gledal kako se muči.» Tista deklica v katero ste se zaleti..ona ,mi je vzela denarnico, prekleto!« je glasno zaklel moški. Nemudoma mi je postalo jasno zakaj je tako hitro tekla. Z levo roko sem nagonsko segel v notranji žep moje jakne, kjer vedno počiva moja denarnica. In v trenutku sem vedel, da je nisem ne izgubil in ne pozabil. Vzela jo je ona.
»Sranje,« sem zaklel in stekel v smeri, kjer je izginila.
04. julij 2016
Next
04. julij 2016
Prerival sem se med množico in se vsako drugo sekundo komu opravičil, če sem ga pohodil ali pa dregnil s komolce. Tista deklica je vzela mojo denarnico v kateri je bilo precej denarja. Pa pravzaprav, za denar sploh ni šlo. Šlo je zato, da sem bil oropan. In oropal me je otrok. Rinil sem se še naprej in med vsemi glavami iskal tisto z najbolj kodrastimi in razmršenimi lasmi – to je bila namreč edina stvar poleg modrih oče, ki sem jih opazil da deklici.
In sem jo zagledal. Bila je kakšnih deset metrov pred mano in vedela je, da jo lovim, saj je ves čas z jeznim pogledom gledala preko rame medtem, ko si je utirala pot skozi množico. »Ustavite punco!« sem se zadrl in nekaj ljudi me je le čudno pogledalo. Seveda, zakaj sploh pričakujem pomoč? Gneče kar naenkrat ni bilo več, pa tudi deklice nisem opazil. Spet sem zaklel in gledal na vse strani. Takrat pa so me pritegnili klici na pomoč. In vedel se, za kaj se gre. »Mojo denarnico je vzela, pomagajte!« se je drla neka starejša ženska ob ulični svetilki in s prstom kazala na neko stransko ulico. Ne morem verjeti…tri denarnice je vzela in to med begom. Moral sem si priznati, mala si upa veliko.
Stekel sem do starejše gospe in, ko me je zagledala je razširila oči in na robu joka rekla: »Mladenič pomagajte mi, ulovite jo. Ves moj denar mi je vzela.«
Ne da bi odgovoril sem se pognal v ulico, kamor je kazala gospa. Ulica je bila precej ozka in umazana in smetnjakov se je dvigal ogaben vonj po gnilem. Tekel sem naprej po ulici, dokler se nisem znašel na križišču. Levo ali desno? Pogledal sem levo in opazil nisem ničesar. Ko pa sem pogledal desno sem lahko videl le še skodrane lase, ki so se skrili za ovinek. In stekel sem. Ko sem zavil na drugo ulico in mi je sapa že skoraj pošla, sem videl kako teče pred mano, le nekaj metrov. Ves čas je gledala nazaj in tudi ona je bila že precej utrujena.

MAYA

»Odnehaj že…daj no, nehaj me loviti,« sem sopla sama pri sebi, medtem, ko sem videla, da se mi moški približuje. Stekla sem v drugo ulico, da bi se ga otresla in tekla sem vedno bolj počasi. Toda vedno, ko sem mislila,da mi ne sledi več se je pojavil za mano in tekla sem naprej. Tekla sem med ulicami, nisem vedela kam sploh hodim, a bilo mi je vseeno, le da se ga znebim. Pogledala sem čez ramo. Ni ga bilo, ni mi več sledil. Počasi sem se ustavila in gledala, če bo pritekel za mano. Ko sem tako gledala čez ramo nisem vedela kje hodim in v nekoga sem se zaletela. Zaletela sem se v njega.
05. julij 2016
u193768
u193768
Next
05. julij 2016
Next
05. julij 2016
u213751
u213751
Next
pa si sama začela pisat ff o svojem idolu heh c:
05. julij 2016
hja ne ljubi se mi čakat da bo kdo drug začel
05. julij 2016
ED
Odločil sem se, da ji ne bom več sledil, temveč šel po drugi poti, ki bo vodila na tisto ulico, kjer je bila ona. Tako sem pri križišču stekel naprej in ne desno, potem pa čez deset metrov na desno. Takoj, ko sem stopil na ulico sem jo zagledal. Počasi je tekla proti meni, toda glavo je imela obrnjeno nazaj. Očitno me je iskala. Hitro sem stopil do nje in v trenutku, ko se je obrnila se je zaletela vame.
Hitro me je odrinila stran in se poskusila pognati v beg, toda tokrat sem bil hitrejši.
MAYA
Nisem vedela od kod se je vzel, toda vse se je zgodilo tako hitro. V enem trenutku sem še stala pred njim in za sekundo sem se zazrla v njegove modre oči, v naslednjem trenutku pa sem se znašla pritisnjena ob steno neke hiše z njegovimi dlanmi, ki so se oklepala mojih rok tik nad komolcem in njegovim čelom, ki se je dotikal mojega. Med tema dvema položajema se ne spomnim ničesar, nikakršnega grabljenja ali prerivanja.
»Stoj zdaj!« je zadihano rekel moški in me še močneje stisnil ob sten, da me je prijem že močno bolel. »Pusti me!« sem rekla in se poskusila izvleči možakovemu prijemu. Toda on je bil močnejši.
»Nehaj mala, ne upiraj se!« se je zadrl in njegov obraz je bil maska besa. Ker sem bila zadihana od teka sem se umirila in popustil je prijem. Takrat sem pograbila priložnosti in se odrinila od zidu, da se je moški opotekel tri korake nazaj. Toda nisem zbežala. Hitro sem dihala in hlastala za zrakom in ga gledala v njegove sinje modre oči, ki so bile takšne kot moje.
»Na policijo te bom peljal,« je rekel in se mi približal, jaz pa sem stopila korak nazaj, da sem se skoraj že spet dotikala stene. » Ne boš!« sem rekla in za trenutek ošinila ulico. To je opazil in me zopet prijel za rame. Močno me je strese in moj obraz se je že skoraj dotikal njegovega. »Ne boš mi pobegnila!«
ED
Ko sem videl, da je ošinila ulico in začela iskati izhod sem jo zopet prijel in moj obraz približal njenemu. »Zdaj se pa pomiri mala. Če nočeš na policijo mi boš dala tvoj telefon, da pokličem tvoje starše, jasno?«
Deklica me je samo gledala in takrat sem imela šele čas, da sem si jo dobro ogledal. Bila je visoka in suha, lahko bi rekel,da že preveč suha. Obraz je imela umazan od potu, toda njena koža je bila čista. Imela je velike modre oči, ki so bile polne kljubovanja. Nič strahu, samo jeza. Imela je krajše močno skodrane lase in takih neurejenih kodrov nisem videl še nikjer. In kako je bila mlada. NI jih imela več kot petnajst sem pomislil. Na sebi je imela strgane, ne oprijete hlače in navadno sivo srajco, ki je bila po rokavih prav tako strgana in umazana.
» Če nimaš telefona mi daj njuno telefonsko številko in ju bom poklical. Drugače ti zapor ne uide, slišiš?« sem rekel in jo stresel. Prijela me je za roke in se poskušala izviti zato sem jo zopet pritisnil ob zid. »Ne dam!« je jezno rekla in me pljunila v obraz. Nisem se menil zato. »Potem greva pa kar lepo na policijo!« sem rekel in iz žepa potegnil telefon, da bi vtipkal 911. Pri tem sem se trudil, da bi deklico držal pri miru. »Ne, čakaj!« je rekla v trenutku, ko je videla, da mislim resno. Pogledal sem jo naravnost v oči in se jim približal z obrazom tako močno, da sem lahko na njenem obrazu pod levim očesom videl komaj opazno brazgotino. Pospravil sem telefon. »Ne boš pobegnila, če te bom spustil?« sem rekel in jo pogledal. Počasi je odkimala. Spustil sem jo.
05. julij 2016
Next
05. julij 2016
Next
05. julij 2016
u213751
u213751
Next
napeto postaja ..
05. julij 2016
MAYA
»Kako ti je ime?« me je vprašal, ko me je spustil in sva zdaj stala drug nasproti drugega. »Ne povem!« sem trmasto rekla in zatlačila roke v hlačne žepe. Pogledala sem v tla. »Povej, drugače greš takoj z mano in veš kaj sledi!« mi je znova zagrozil. Videla sem,da nimam več možnosti in da se ne morem več izmikati vsem vprašanjem. Dvignila sem pogled in se zazrla v njegove oči. Modre kot moje. Potem sem si ga ogledala. Imel je rdeče, razmršene lase. Pravzaprav se mi je to zdela edina zanimiva stvar na njem. Oblečen je bil v navadno usnjeno jakno in črne kavbojke. Nič posebnega ni bil. »Maya.« sem bleknila in zopet pogledala v tla.
»No, Maya poklical bom tvoje starše.« je rekel, tokrat malo manj jezno kot prej. Vedela sem, da tega ne bo storil. Pa ne zato, ker bi mu jaz preprečila, ampak zato, ker ni bilo možno. »Ne boš.« sem rekla in ga zopet pogledala. Njegov obraz se je zopet namrščil. »Naredil bom kar bom hotel. Kje imaš starša, mala?« me je vprašal in spet je bil jezen. Ni mi ostalo drugega kot pa to, da mu povem resnico.
»Mama je mrtva, oče pa je v zaporu.« sem rekla in gledala v tla.

ED
V trenutku mi je postalo jasno. Njene obleke, kraja, njen uporniški odnos. Ni imela staršev, verjetno ni imela doma. Nanjo sem začel gledati malo drugače,t oda vseeno – kradla je.
»Koliko si stara?« sem jo vpraša in upal, da mi bo odgovorila.
»Petnajst« je rekla in še vedno gledala v tla. Razumel sem njeno dejanje, toda vseeno ni bilo pravilno. Vseeno sem vprašal.
»Zakaj si kradla?«
»Kaj te briga!« mi je v trenutku zabrusila nazaj in me pogledala z jeznim in zaničljivim pogledom. Kako je bila trmasta, sem pomislil. Stopil se korak proti njej in tokrat se ni umaknila. Tudi poguma ji ne manjka. Stal sem pred njo in jo prijel za ramo in jo prijazno pogledal v oči. Nisem se nasmehnil, samo pogledal sem njo. In ona je pogledala mene.
»Dobro vem zakaj si kradla.« sem rekel in čakal na odgovor. Tokrat sem opazil, da jo je sram, in da mi ne bo odgovorila. Zasmilila se mi je, toda usmiljena še nisem želel takoj pokazati.
»Vrnila mi boš denarnico. Ostale bova nesla na banko. Je to jasno?«
»Ne!« je nataknjeno odvrnila in še dodala: »Ne bom!« Prekipelo mi je. Ponujam ji uslugo, ona pa me zavrača. »Pomagati ti hočem smrklja! Bodi vesela,da te ne bom zvlekel na policijo!« sem rekel besno in spustil njeno ramo. Ves ta čas me je gledala naravnost v oči, zdaj pa je pogledala v tla. Glasno sem zavzdihnil in si razmršil lase.
»Pridi, odpeljal te bom k meni domov!« sem končno rekel in premleval besede, ki so prišle iz mojih ust. Morda pa ji hočem pomagati. Toda najprej bo naredila kar je treba. Popravila bo svoja dejanja. Gledal sem jo in čakal na odgovor.
Ni odgovorila. Namesto tega je segla v notranji žep srajce in potegnila ven mojo denarnico. Ne da bi me pogledala je iztegnila roko in mi jo podala. Počasi sem jo prijel in jo spravil v žep.
»K sebi bom šla.« je nenadoma rekla, se obrnila in začela hoditi stran.
»Še druge denarnice boš vrnila!« sem glasno rekel in pritekel za njo. Ustavil sem jo.
»Pridi, k meni te bom odpeljal.« sem zopet ponovil.
»Ne grem s tabo. Ne poznam te.« je trmasto rekla in me pogledala. Takrat sem se spomnil, da se nisem predstavil, ker očitno ni bilo časa.
»Jaz sem Ed. Ed Sheeran.« sem rekel in ji podal roko. Ni je sprejela.
»Še vedno te ne poznam. Posilil me boš!« je rekla in gledala v tla. Očitno me sploh ne razume. Jaz ji želim le pomagati. Njena izjava me je spravila v smeh. »Ne bom te posilil. Nahranil te bom. Dal ti bom streho nad glavo.« sem rekel in se rahlo nasmehnil. »Če ne boš šla z mano te bom predal policiji.« sem še dodal. Nisem je mislil kar tako pustit. Naućil jo bom reda. In vedel sem, da se bo prav odločila.
»Prav. Šla bom.« je počasi rekla. Segla je v žep in ven potegnila še dve denarnici. Pomolila mi jih je in gledal v tla. »Ne, sama jih boš vrnila.« sem odločno rekel. »Pospravi zdaj. In pridi za mano,« sem še rekel in ji namignil naj mi sledi.
06. julij 2016
u193768
u193768
Neeeeeext
Ful dobr pišeš
06. julij 2016
https://www.igre123.com/forum/tema/droge/186389/1 dej povejte kašne izkušnje mate kj z 'drogami'
06. julij 2016
Tetka pomaranča, če že smetiš bi lahko napisala še en kratek Next, pa tudi, če ne bereš.
Hvala Lia E. Potter
06. julij 2016
https://www.igre123.com/forum/tema/droge/186389/1 dej povejte kašne izkušnje mate kj z 'drogami' ne smetim, samo oglašujem a boš ti sodelovala na moji temi če jst to berem?
06. julij 2016
Smetis.

Next
06. julij 2016
Next!! Ful dobra zgodba
06. julij 2016
Ne ne bom sodelovala, pa ti ni treba brat. Hvala ostalim za nexte
06. julij 2016
Next
06. julij 2016
Tako sva v tišini hodila po ulicah in poskusil sem poiskati pot iz tega labirinta, hotel sem priti do glavne ceste. Ves čas sem se oziral za ramo in gledal, če mi Maya sledi. Opazil sem, da me je ves čas gledala. Sam pri sebi sem se nasmehnil.
»Zakaj me gledaš?« sem nasmejano vprašal in za sekundo postal, da se mi je približala in sva hodila drug zraven drugega.
»Čudne lase imaš.« je trmasto rekla in ob njeni izjavi sem se zarežal. »In kaj je tako čudnega na njih?« sem sarkastično vprašal in jo pogledal. Ona je spet pogledala moje lase in se namrščila.
»Rdeči so.« je tiho rekla in pogledala v tla. Šlo mi je na smeh in vedel sem,da moram nekaj reči. »Niso rdeči, ampak oranžni.« sem jo popravil in še dodal:»Tvoji so pa tako močno skodrani,da sploh ne vem kje se pramen konča.« sem rekel in ji razmršil lase. V trenutku se je umaknila. Srepo me je pogledala, jaz pa sem odmaknil roko. Deklica me je spravljala v smeh. »Kje živiš?« sem jo nenadoma vprašal. To me je res zanimalo. Mislil sem, da živi pri kakšnem sorodniku ali pa znancu. Nekje je namreč mogla spati.
»Nikjer.« je rekla. Zdaj ni več gledala v tla. Videl sem, da je bolj sproščena kot prej. Da ji ni več tako neprijetno.
»Ko so očeta poslali v zapor me je socialna služba želela dati v posvojitev nekemu paru. Pobegnila sem.« je še pripomnila in strmela pred sabo. Zdaj sva že bila na glavni cesti in ker se mi ni ljubilo pešačiti do doma, sem ustavil taksi. »Torej živiš na ulici? Nimaš sorodnikov?« sem presenečeno vprašal in jo premeril. Ni me pogledala. Stopila sva v taksi in vozniku sem povedal moj naslov.
»Ne.« je kratko odvrnila, potem pa se stisnila k oknu in gledala ven.
»Še nikoli se nisem peljala z avtom« je rekla po trenutku tišine. Njena izjava me je presenetila. Pomislim sem, da mora biti že dolgo časa sirota.
»Kdaj si ostala brez staršev?« sem vprašal in jo gledal, medtem, ko mi sama ni namenila pogleda. Počasi je odlepila pogled od okna in me pogledala naravnost v oči. »Imela sem devet let.« je rekla, potem pa sva bila vse do doma tiho.
Ko naju je taksi pripeljal do moje hiše sem Mayi pomignil naj iztopi, jaz pa sem plačal vozniku. Preden je speljal me je prosil za avtogram in podpisal sem se mu na vozni red. Potem je ves nasmejan odpeljal.
Opazil sem, da me je Maya ves čas opazovala z namrščenim pogledom. Pomislil sem, da se v tem času sploh še ni nasmehnila.
»A si slaven?« je nenadoma vprašala in presenečeno sem jo pogledal. Nisem pričakoval, da se bo tako opogumila. »Mogoče malo.« sem rekel z nasmehom na ustih. Njena trma in diretktnost me je zabavala.
06. julij 2016
Next
06. julij 2016
u193768
u193768
Neeeeext
A si (sam uprašam) mogoč razmišljala kira oseba bi igrala Mayo?
08. julij 2016
Ne, pač Mao sem sm si js v glavi ustvarla. Nobena znana oseba je ne igra
08. julij 2016
»A je to tvoja hiša?« je vprašala in s prstom pokazala na moj dom. Na žalost je, sem sam pri sebi pomislil. »Ja, tukaj živim.« sem odvrnil, nato pa ji pomignil, da mi sledi. Stopila sva do vhodnih vrat in odklenil sem. Pokazal sem ji naj vstopi, za njo pa sem vstopil še sam. Znašla sva se v ogromnem prostoru, ki je bil dnevna soba, jedilnica in kuhinja – vse v enem.
»A živiš sam?« me je vprašala medtem, ko si je ogledovala ogromen prostor.
»Ja.« sem odvrnil in stopil do ogromne kuhinje.
»Zakaj imaš pa potem tako veliko hišo?« me je vprašala in sam pri sebi sem se nasmehnil. Pametna je. Opazi malenkosti. In zakaj imam tako veliko hišo? No, ker je sploh nisem jaz kupil.
»Ali maraš palačinke?« sem vprašal ne da bi odgovoril na njeno vprašanje, medtem pa že iz hladilnika jemal jajce in mleko.
»Kaj so palačinke?« me je vprašala in si še naprej ogledovala dnevno sobo. Stala je pred televizijo in gledala vanjo, pa čeprav je bila ugasnjena. »In kaj je tole?« je vprašala in pokazala na ogromen TV pred sabo. Bil sem močno presenečen in zaskrbljen, da ne ve kaj so palačinke. To menda ve vsak otrok..no, očitno ne. »Boš videla kaj so palačinke. Všeč ti bo in najedla se boš,« sem ji rekel in se ji prijazno nasmehnil. Nasmeha mi ni vrnila. »Tole je pa televizija. Na njej predvajajo filme, poročila in razne druge stvari. Saj boš videla.« sem rekel in pripravil še ponev.
Nato sem se spomnil. »Pojdi se stuširat. Kopalnica je zgoraj, po hodniku levo. Brisače visijo v kopalnici.« sem rekel in še dodal: »Posodil ti bom mojo majico.«
»Nočem,« je rekla z enakim trmastim glasom kot prej. »Imam oblačila saj vidiš!« je rekla in pokazala na umazano srajco.
»Tole je umazano. In ko boš čista boš mogla tudi obleči nekaj čistega. Odložil sem skledo z maso in ji namignil naj mi sledi, kar je nejevoljno tudi storila. Po hodniku sem stopil do moje spalnice. Videl sem kako je Maya zajela sapo, ko je videla ogromno stekleno okno in ogromno posteljo. Priznam, res je bilo razkošno. Toda rekla ni nič. Stopil sem do omare in ven potegnil črno majico in modro karirasto srajco. Oblačila sem ji dal v naročje in ji pokazal kje je kopalnica. »Hlače pa umij pod vodo, sam nimam nobenih primernih zate« sem še rekel, potem pa jo pustil samo. Kmalu sem zaslišal zvok vode, ki je tekla iz tuša. Spekel sem palačinke in jih položil na krožnik.
Ko je Maya stopila v dnevno sobo sem opazil, da je pravzaprav zelo čedna.
MAYA
Ko sem se stuširala sem nase navlekla Edove cunje, hlače pa so se tudi že posušile. Na koncu sem se pogledala v ogledalu. Prvič po dolgih letih sem se videla. Moji lasje so bili še mokri, toda kodri niso izginili. Moj obraz je bil resen in miren. Poskusila sem se nasmehniti, saj tudi tega nisem storila že dolgo časa. In opazila sem, da moj nasmeh sploh ni tako slab.
Stopila sem iz kopalnice in se odpravila v dnevno sobo oziroma jedilnico, še sama nisem vedela kaj je ta ogromen prostor. V nos mi je udaril vonj po nečem dobrem. Zagledala sem Eda in on je zagledal mene. Samo nasmehnil se je.
08. julij 2016
Next
08. julij 2016
u193768
u193768
Neeeext
Uprašala sm zato, ker če boš nardila naslovnico, mam poznam js kr neki punc s takimi lasmi pa ti lahka pol kako predlagam. Če boš pač se odločla
08. julij 2016
Next
08. julij 2016
Next
08. julij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg