Forum
tukaj je, še ena zgodbica;D
spet, jaz in Nika (►нαяяу'ѕ вαвє◄) in spet bo malce drugačna:3 saj naju poznate:3
drugačee pa...gleda kdo zombie land ali pa the walking dead? :3

⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨

►PROLOG◄
„Vrnil se bom, obljubim.“
Besede, ki so v teh časih postale vsakdan, pa vendar obljuba, ki si jo dal...vedno je bila prelomljena.
Nikoli se nisi vrnil.
Grdi časi so tukaj. Če pomislimo, koliko ljudi je že pomrlo in koliko jih še bo, da je le peščica takih, ki se borijo do zadnjega, do konca, se drzneš. In razlog ni, zato ker ti nekdo hropeče diha za vrat.
Če ste prej nasprotovali stavku 'svet je grd', se bi zdaj zagotovo strinjali z njim.
Da - svet je postal grd.
Začelo se je pred parimi mesci. Takrat je prvič izbruhnila bolezen, ki se je prelevila v apokalipso. In tako se je razširilo. Najprej se je začelo na jugu, če pogledam na zemljevid - točno v Dallasu, Teksas. Tam, v bolnišnici.
In potem se je razširilo. Po celotnem Teksasu. Pa v Oklahomo, vse do Kalifornije, po verjetno celotni Kanadi, pa vse tja do New Yorka in najverjetneje na sam konec Argentine, vse do rta Horn.
Ne vem, kakšen je preostali svet, ampak vem, da Amerika ni več to, kar je nekoč bila.
Če bi vam naravnost povedala, mi ne bi verjeli. To morate doživeti.
Začnimo lepo po vrsti.
Bolezen, tako imenovana apokalipsa se širi z prasko ali ugrizom. Vendar je problem, da smo vsi okuženi. Ko enkrat umremo, pa naj nas ubije navadna pištola ali pa rak, postanemo pošasti.
Vi bi rekli temu posmrtno življenje. Ampak ne. Vrnemo se nazaj v svoje telo. Telo brez duše. In ne, ne vemo kdo smo bili nekoč, le ena stvar nam je jasna.
Lakota. In to ni pečen piščanec ali robide in čokolada. Postanemo kanibali. Pošasti.
Postanemo walker-ji, biter-ji...
Zombiji.
Ja. Zombi apokalipsa se je razširila čez celotne Združene države Amerike, in ljudje so se spremenili v ta grozljiva bitja.
Edina dobra stvar je, da je način kako jih ubiti. Ustreliš ali zmečkaš jim glavo. Možgane, natančneje. Če te popraska ali ugrizne ti ni pomoči. Ali trpiš muke ali pa pustiš, da te nekdo ustreli v glavo, preden še sam postaneš eden izmed njih.
Ni izhoda. Čeprav upamo, da čimprej pridemo do morja, da pridemo iz samega žrela, iz same sredine.
Ampak kdo ve...kaj če je tam še huje?

⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨

⇨Nikki

»Pazi!«
Napela sem tetivo loka in ustrelila v zombijevo glavo, preden bi se dotaknil Stacey, ki je drugemu zapičila katano v lobanjo.
Stacey mi je v zahvalo pokimala, pograbila mojo puščico in stekla za mano.
»Na levi!« Skočila sem, in na tla podrla zombija brez roke, da mu je Stacey prebodla čeljust. Obležal je, jaz pa sem stekla naprej.
Ozrla sem se, če mi Stacey sledi in jezno motrila zombije, ki so se vlekli za nama.
»Tam! Trgovina!« Je kriknila Stacey in zavila na dovoz pred trgovino.
Ustrelila sem puščico proti zombiju, ki se je napotil proti nama od spredaj, Stacey pa je z nogo odprla vrata.
»Nikki! Takoj!« »Ja!« Sem odvrnila, ko sem z nožem še dvema prebodla čeljust, potem pa sem pograbila prej izstreljeno puščico in stekla v trgovino. Vrata sem za sabo trdo zaprla, ravno v trenutku ko se je vanje zaletela gruča zombijev.
Stacey je z druge strani potisnila regal z stročjim fižolom in pomagala sem ji ga potegniti pred vrata.
»Varni sva. Za nekaj časa.« Je dahnila Stacey in katano pospravila v nožnico.
Zaslišala sem jamranje in hitro dala prst na usta. Počasi sem se pomikala med policami, Stacey pa mi je sledila.
»Morda je prodajalec. Zombi prodajalec.« Je tiho siknila za mano, potem pa je vse potihnilo.
»Mwahrw!« Kriknila sem, ko je proti meni priletel zombi. V sekundi je Stacey za mano pograbila pištolo in ga ustrelila v glavo.
»Hvala.« Sem prhnila in ga brcnila s poti.
»Nedvomno je prodajalec. In ker je še vedno notri, je varno. Sicer bi prišel pri katerem izhodu še ven.«
»Tu zadaj je izhod. Par zombijov se pase nad nekim psom. Ali je to srna?« Sem se oglasila, ko sem kukala čez okno.
»No, vsaj hrano imava.« Stacey je pokimala, jaz pa sem odprla pločevinko fižola in poskusila enega. »Dobro, rok trajanje je šel preč pred tremi meseci, vendar umrli ne bova. Še vedno ima dober okus. Čeprav nekam plesniv.« Sem se zasmejala in Stacey je prišla bliže.
»Mmm, njami.« Se je spačila in nasmehnila. »No, saj je vredu. Lahko ga vzameva nekaj za na pot. Misliš, da imajo tukaj stranišče? Umiram že za temi dobrimi sanitarijami.« Se je zarežala Stacey in pokazala sem proti znaku za stranišča.
»Takoj se vrnem.«
Naslonila sem se na pult in gledala skozi izložbeno okno, na katero sta se naslanjala dva zombija ženskega spola. Ena je na sebi imela neko umazano rumeno oblekico z pikicami, druga pa črne hlače in raztrgano belo majico.
Imelo me je, da bi šla ven in ju počila, ker tako strmita vame in se slinita po oknu ampak ne, preveč jih je bilo zunaj, pa še Stacey je na stranišču.
Zaslišal se je pok in trznila sem. »Stacey!« Sem zakričala in stekla proti vratom za žensko stranišče.
»Si vredu?« Sem vprašala, ko sem jo videla stati pred mrtvim ženskim osebkom, zombijem, z pištolo v roki.
»Ja. Prekleta pošast. Čudežno teče voda in sem si umivala roke. Potem pa je planila iz ene od kabin in se me skoraj dotaknila z svojimi dolgimi kremplji.«
»Preverit grem moško stranišče, da naju ne bo še kdo tako presenetil.« Sem rekla in odprla modra, umazana vrata.
Smrdelo je po urinu in v kotu sem videla sključen, rjavkast osebek. Kabina je bila odprta, in nikogar ni bilo notri, zato je to očitno še edini, ki je ostal živ v trgovini.
Nasmehnila sem se, vzela lok in puščice iz toka ter napela.
Zombi se je obrnil, zajamral in se napotil proti meni, vendar sem se mu spretno izmaknila, prevrnila koš in spotaknil se je čez.
»Kaj je tepček, se bi-« Kriknila, sem, ko je proti meni z druge strani prihitel če en zombi in ustrelila sem ga v glavo.
»Od kje se pa je tvoj prijatelj vzel, ha?«
Zombi je vstal ter stekel proti meni, jaz pa sem medtem že napela tetivo in puščico izstrelila proti njegovi čeli. Zadela je njegovo oko, in preden je padel na tla, je že bil mrtev. No, že drugič mrtev.
Pobrala sem obe puščici, sprala tiste krvave pod ledeno vodo, potem pa pospravila lok in puščice za moj hrbet.
»Čisto.« Sem se oglasila, ko sem prišla iz moških sanitarij.
»Hej, Nikki, pridi pogledati to.« Sem zaslišala Staceyin glas z ženskega stranišča in odprla vrata. Stala je v kabini na straniščnem pokrovu in kukala v drugo kabino.
»Kaj?« »Pridi.«
Stopila sem na pokrov in se zagledala v kabino, kjer je stala mala deklica in z svojimi umazanimi rokami grabila po nama, vendar je bila premajhna.
»Zagotovo strada. Tisto je morala biti njena mama. Kabina je zaklenjena, vendar se je začela oglašati, takoj ko si ti odšla.«
»Ubožica. Zanima me, kako se je okužila.« Sem rekla, ko sem gledala njene umazane lase, ki so bingljali z njene glave.
»Predvidevam, da se je tisti prodajalec prvi okužil. Morda ju je ugriznil, ali popraskal potem pa sta se zatekli v stranišče in sta se tukaj spremenili.«
»Ali pa kdo drug. Nekdo od zunaj. V moškem stranišču sta bila dva moška.«
»Mogoče. Pustiva to.« Je odvrnila Stacey. Iz nožnice je potegnila svojo katano, zamahnila in polovica punčkine glave se je odkotalila v najino kabino, telesce pa je padlo na pokrov, kjer je dalje krvavelo.
»Oprosti, punčka.«
Glavo sem brcnila nazaj v kabino in se napotila nazaj v glavni prostor.
»Nimava prav veliko časa. Zombiji še kar ne odnehajo.« Sem rekla, ko sem videla, da so že začeli premikati predal z stročjim fižolom.
»Prav, potisniva še en predalnik tja.« Stacey je svojo moč uprla v regal z sladkarijami in postavili sva ga pred tistega z stročjim fižolom.
Stegnila sem se, ter napis Odprto, zamenjala z Zaprto ter zombijem pokazal sredinca, češ, da bodo tako odšli.
Stacey je potrkala na izložbeno okno, kjer je zdaj stala še samo punca v rumeni obleki in pogledala ven.
»Ta obleka pa ni več moderna. Kako si upa priti na ulico?« Se je ponorčevala Stacey in roke položila na isto mesto, kot jih je imela punca.
»Pusti jo. Samo bolj živčno jo delaš.« Sem se zasmejala in Stacey se je odmaknila od okna.
»Hej, nastaniva se za prodajalčevim pultom. Tam se naju ne vidi z nobene strani. Jutri lahko kreneva naprej.« Sen predlagala in Stacey je pokimala.

Od nekod je privlekla eno novo spalno vrečko in raztrgala ovitek. »Samo ena je še ostala. Saj bo dovolj prostora.« Nasmehnila sem se in pogledala po zemljevidih na pultu.
»Hm. Tole bo prišlo prav.« Odvila sem enega in se razgledala po narisanih cestah Minneapolisa.
»V Henry's-u sva, kajne?« Stacey je pokimala.
»Hm. To nič ne pomaga. Gozd je vse okoli. Potem pa sploh ničesar ne kaže.«
»Hm. Tukaj je zastoj. Mislim, tam ko se je zgodila nesreča in je na tone avtomobilov- med katerimi je tudi najin.« Pokazala je na avtocesto.
»No, nekam pa sva že prišli.« Sem zavzdihnila in odvrgla pomečkan zemljevid.
Stacey je zazehala in se zleknila na eno stran spalne vreče. »Potrebujem počitek.«
Pokimala sem. »Tudi jaz.«





Sem Nikki in že tri mesce se okoli potikam peš z svojo, zdaj že najboljšo prijateljico Stacey Reed.
Vse se je zgodilo, ko naju je najina najboljša prijateljica Vicky povabila na 'road trip'. Poznali sva se bežno, ampak sva obe privolili.
Potem pa se je zgodilo.
Bile smo na avtocesti, ko smo se nenadoma pripeljale do zastoja. Pravzaprav, je bila velika avtomobilska nesreča in po vsej avtocesti, ki je mejila na breg, pod katerim se je šibil gozd, je bilo polno avtomobilov, ki so se zaleteli drug v drugega.
Izstopile smo in nenadoma smo jih zagledale.
Zombije.
Vicky je kričala, in se sploh ni premaknila, zato so jo dobili...in raztrgali.
Me dve z Stacey sva se skrili nazaj v kombi in tam pograbili naše nože in dve pištolo z vsemi naboji.
Par sva jih pobili in zbežali, in tako se je vse začelo.
Mislim, da je od tega že tri mesce.
Potikava se po celotnem Minneapolisu, pobijava zombije, ki nama prekrižajo pot.
Ne bojiva se jih več. So le spake, ki se ne zavedajo kaj delajo.
Nabrale sva si že kar nekaj orožja.
Imava pištoli in nože že od prej, naboje pa jemljeva po trgovinah z orožji. Dobili sva tudi že neko starodavno katano ter lok z puščicami. Nekaj sem ji izdelala sama, iz lesa ampak ponavadi tiste, ki jih najdeva v kakšni trgovini vedno obdržim. Stacey je nekje našla tudi bejzbolski kij, zato zdaj tudi tega vlačiva za sabo po gozdovih, trgovinah in cestah.
Srečali sva že par ljudi, ki so prav tako kot mi dve, še živi, vendar so naju vsi skušali pobiti, da bi zaplenili najino orožje ali zaloge hrane.
Ni jim uspelo. Na koncu so oni končali kot trupla, ne mi dve.
Spale sva že vsepovsod. V gozdovih, v dvigalih v nakupovalnem centru, gozdnih kočah, trgovinah, na cestah, v zapuščenih avtomobilih.
Iščeva nek večji kraj, kjer bi se lahko nastanili. Morda za zmeraj. Najti bi morali tudi kak avto, ki še dela, saj so vsi pokvarjeni ali pa imajo prazne gume, brez rezervnih.

No, sicer sem pa Nikki Gwen Walker.
Kot majhna se odraščala v Los Angelesu do desetega leta, potem pa smo se preselili v Milwaukee, kjer sem spoznala Vicky. Trenutno sem stara...18 let. Ne vem, kateri datum je. Nič več ne obstaja.
Nikjer ne najdeš delujočega mobitela, ali računalnika in televizije.
Vsa apokalipsa, vse se je zgodilo tako hitro.
Naprej v Teksasu. Bili so prepričani, da bodo zatrli te pošasti, zato smo tudi brez pomislekov šle na naš mali 'road trip'. In potem.
V tistem enem dnevu je apokalipsa zajela še Minnesoto, Severno in Južno Dakoto pa Kansas in Nebrasko ter Ontario. Preprosto se nismo imele nikamor za umakniti.
Od tedaj imava še zmeraj oblečene neke raztegljive, umazane in raztrgane kavbojke, Stacey ima na sebi neko črno raztrgano majico z naramnicami, jaz pa belo, umazano in raztrgano majico z naramnicami.
Trenutno smo nekje...Maja, vendar je vseeno že kar pretirano vroče.

Sicer pa...z Stacey imava načrt.
Le uspeti mora.

⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨⇨

This is it;D
upam da je vredu o.o
pa upam da boste brali o.o
25. avgust 2013
nneexxtt
25. avgust 2013
u149308
u149308
neeeeeeext
25. avgust 2013
neext
25. avgust 2013
u125586
u125586
Neeeeeext! Ahhh zombiji moji sorodniki o.o
25. avgust 2013
neeeeext!!
25. avgust 2013
next
25. avgust 2013
neeeeeeeeeeeext
25. avgust 2013
Looks who's back with a storeh o.O
NEEXT
25. avgust 2013
Zakon... Nexxxt!
25. avgust 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeext
25. avgust 2013
neeeeeeeeeeext
25. avgust 2013
neeeeext!!
25. avgust 2013
u138721
u138721
neeeeeeeeeext!
25. avgust 2013
u130737
u130737
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
25. avgust 2013
Nextt !
25. avgust 2013
OMFG *_*
wwaaawww Petra je hin.
OMG!
Btw lepa slika Lauren hahaXx
25. avgust 2013
Neext
25. avgust 2013
Neeeeeeeeeeeeext(: I'm lovin' zombies
25. avgust 2013
u80842
u80842
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
26. avgust 2013
u148182
u148182
Neeeeeeeeeeeeeeeeexxxt!!!<3333
Kera svetovna ideja *wwww*
26. avgust 2013
u142563
u142563
Neeeeext*o*
26. avgust 2013
WoooooooooW......Neeeeeeeeeeext
26. avgust 2013
Neeeeeeeeeeeeeext *w*
26. avgust 2013
Neeext <333
26. avgust 2013
Neeeeext!
26. avgust 2013
u73868
u73868
Omg!!Kok dobr!!
Nujno NNNNEEEEEEXXXXXXTTTTTT!!!!
27. avgust 2013
u73962
u73962
OMG,NEXT
Od kje ideje? začetek...woooooow
voham perfekcijo....
NEXT!
27. avgust 2013
Stacey

Nekdo me je tresel in mi govoril naj se zbudim. Rabila sem nekaj sekund, da sem dojela pomen teh besed. Pa še potem nisem naredila, kar so zahtevale. Oziroma kar je oseba z njimi zahtevala. Za nekaj sekund je bilo kot v starih časih, ko me je mama budila, da naj vstanem, jaz pa nisem hotela. Ampak zdaj je to nemogoče. Moje mame ni več. Vse se je spremenilo. Nič več ni tako kot je bilo. To spoznanje me je prisililo, da odprem svoje oči in se zazrem v Nikkijine. ''Končno'' sem zaslišala iz njenih ust in jaz sem zavzdihnila. ''Morale bi iti naprej.'' Je rekla jaz pa sem sedla in se pretegnila. ''Koliko zombijev je okoli?''sem vprašala ona pa je skomignila. ''Nekaj malega. Lahko jih ubijeva ter pobegneva v gozd. In od tam nadaljujeva pot.'' Je rekla jaz pa sem pograbila svojo pištolo in jo zataknila za pas.
Smešno pred pol leta ne bi niti pomislila, da bi jo kdaj držala v rokah. Ali celo uporabljala. In pred pol leta ne bi bilo niti možnosti, da bi nosila tako raztrgane kavbojke ali umazano majico. Včasih sem vsak dan nosila druga oblačila. Mislim, da je vsaj nekaj dobrega prišlo iz te zombi apokalipse. Ne obnašam se več kot kraljica sveta.
''Če poskusiva uiti skozi okno, naju bo mogoče videlo manj zombijev.'' Sem predlagala in pograbila še katano in bejzbolski kij nato pa vstala. ''To je v bistvu dobra ideja.'' Je rekla in obe sva se odpravile na nek drug konec trgovine, kjer je bilo okno. Ko sva pogledali skozenj nisva videli nobenega zombija. Seveda je možnost, da je bil pod polico in, da naju bo napadel takoj ko stopiva ven. Čeprav dvomim, ker so zelo zabiti. Z eno roko sem odprla okno z drugo pa sem prijela pištolo. Pogledala sem Nikki in še enkrat sem pogledala skozi okno. Okoli vogala sem videla zombijovo roko. Če ga ustreliva bodo vsi prišli sem ampak, če ga pa ne naju bo p videl in spet vsi pridejo. Pomignila sem Nikki in pokazala na roko. Nekaj časa jo je samo zamišljeno gledala nato pa je stekla proti policam in iz nje vzela nekega kužka. Kaj zdaj se misli igrat. ''Nikki!'' sem tiho šepnila ona pa si je prst dala na ustnice ter me pogledala nato pa je stekla k drugemu oknu in ga odprla. Nekaj je naredila s kužkom, ki se je začel oglašat in nato ga je vrgla skozi okno. Pogledala sem skozi svoje okno in videla kako je zombijeva roka izginila. Zaslišala sem,da je Nikki stekla k meni in kar naenkrat me je porinila skozi okno, da sme nekako naredila salto in pristala na hrbtu. Hitro sem se pobrala. Tudi Nikki je skočila in nato sva se pognali proti bližnjemu gozdu. Očitno je nek zombi ostal pri vogalu in naju videl saj je iz sebe spravil tisti zombijski glas in stekel za nama. Hitro sem obrnila pištolo k njegovi glavi in ustrelila. Zgrudil se je v sekundi. ''Se zavedaš, da bi me lahko ubila?'' sem siknila ona pa je opazovala okolico, če kje čaka še kaki zombi. ''Če pa bi trajalo tri stoletja, da bi ti skočila za mano. Zombiji bi videli, da sva še notri.'' Je rekla nato pa vzela puščico in lok ter ustrelila proti nekemu zombiju, ki je tudi zletel za nama. Tudi ta se je zgrudil po tleh. ''Pa he šla ena puščica'' je zagodrnjala. Pritekli sva do gozda a se nisva ustavili ampak sva tekli naprej. Nisva zagledale nobenega zombija in, ko sva se kar precej oddaljile od konca goda sva upočasnile ritem a sva še vseeno gledali, le kje preži kakšna zverina.
Nekje pozno popoldne sva se naveličale hoje, zato sva se za nekaj minut ustavili in naslonili na drevo. ''Žejna sem.'' Sem zagodrnjala. Nikki je zavzdihnila. ''Jaz tudi. Poglejva, če je okoli kakšen potok.'' Je rekla in jaz sem pokimala. Odpravili sva se malo bolj v levo a nisva našli nobenega potoka zato sva se odpravili nekam naprej. No, če en umreva zaradi zombijev se lahko izgubiva tu v gozdu in umreva zaradi lakote. ''Dehidrirala boom.'' Sem zagodrnjala ter glavo usmerila proti nebu, ne ,da bi gledala kje hodim. Veliko možnosti je,da se zdaj spotaknem ob kako korenino. Ali pa me napade kaki zombi in ubije, ker ga bom prepozno videla. ''Zabila se boš v tisto hišo pred tabo, če boš še nekaj metrov takole gledala v zrak.'' Ja ali pa sem bom zabila v hišo kako sem lahko pozabila na to možnost? Čakaj. Je rekla hiša? Kje je hiša? Pogledala sem pred sabo in zagledala neko staro hišo. ''O moj bog hiša!'' sem kriknila in hotela steči k njej ampak me je Nikki ustavila. ''Verjetno je kakšen zombi okoli. '' je rekla jaz pa sem se udarila po čelu, češ kako sem lahko pozabila na to. Spet sem prijela mojo pištolo. ''Pripravljena?'' sem vprašala ter pogledala Nikki

http://www.sourcewill.com/blog/wp-content/uploads/2012/04/Ashley-Benson.jpg
Moje ime je Stacey Reed. Za nekatere tudi Stac za nekatere debile tudi Station. Ne sprašujte me zakaj. Kakšen mesec pred zombi apokalipso sem dopolnila 18 let, tako da me zdaj nihče ne more ustavit, da česa ne smem narediti ker sem samostojna Čeprav dvomim, da koga živega sploh še briga za to. S svojo mamo sem živela v Milwaukee, kjer sem imela mojo najboljšo prijateljico Vicky, kateri veste kaj se je zgodilo. Svojega očeta prej nisem poznala nimam pa nobenega brata ali sestre. Ne vem, kaj se je zgodilo z mojo mamo. Verjetno je umrla. Ali pa postala zombi. Kar močno upam,da ne. Včasih sem bila neka vaša ampak od zombi apokalipse sem veliko drugačna. Zdaj sem veliko bolj podobna Nikki kot prej. In v bistvu sem vesela, ker sovražim kakšna sme bila prej.
- - - - -
in to bo še z moje strani prvi next haha ) Hope you like it D
27. avgust 2013
u130737
u130737
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext! *O*
27. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg