Vse se je začelo nekega dneva,ko sta me starša mislim,da ponesreči ustvarila. Mislim,da jima je moja najstarejša sestra preluknjala kondome,oziroma jima je počil... Še sama ne vem dobro. Ko sem se rodila,sem postala očetov prvi otrok. Bilo je konec marca,bila je huda zima. Sneg je nevzdržno naletaval,zapadlo ga je krepko čez meter. Okoli 18.ure zvečer sem prijokala na našo zemljico,ta svet.
Moje ime je Natasha in to je moja zgodba.

Za nadaljevanje potrebujem vsaj 2 nexta
05. maj 2018
Očitno sem napisala premalo. Napišem še to in če ne bo zanimanja bom zgodbo obdržala zase. Opozarjam pa,da bo zgodba na trenutke drastična in težka lahko tudi malo zmedena,a je moje delo enjoy!
05. maj 2018
V življenju mi ni bilo nikoli postlano z rožicami,a sem kljub temu odrasla v to osebo,kakršna sem postala. Vem,da nisem popolna,vendar pa vem,da kljub vsemu,kar se mi je dogajalo,nikoli nisem nikomur želela slabega in sem načeloma zmerom ostala zvesta sami sebi.
Moje otroštvo so zaznamovale hude travme,s katerimi sem se bolj ali manj uspešno spopadala kakor sem vedla in znala. Bila sem majhna punčka,ko sem doživela prvo zlorabo iz smeri človeka,ki je spadal v širši krog našega sorodstva. Ko je zadeva prišla na sodišče nisem pričala,zakaj,bila sem še premlada,da bi se lahko zavedala,kaj se mi je zgodilo,oziroma so mi svetovali,da naj ne pričam. Ko razmišljam o tem,še sama ne vem,kaj in kako. Recimo,tako je moralo biti. Nato sem doživela še eno,od družinskega prijatelja in še eno,tudi je bil naš znanec.Ko sem vstopila v malo šolo sem doživela še eno zlorabo. Namreč gruča sošolcev mi je potegnila dol spodnje gate in hlače,ter mi v zadnjico potisnila flumaster. Name so se spravljali od prvega do zadnjega dneva,me pretepali,žalili… Ko sem spoznala potencialno prijateljico,so jo hitro pregovorili,da se skrega z mano in jo zvabili v svoj krog. Le ena,ki je bila res dobra do mene,se je pa sčasoma odselila. Celo osnovno šolo sem imela recimo da dve prijateljici,s katerima smo se sčasoma porazgubile,le z eno še občasno ohranjava stik Knjige so mi bile najboljše prijateljice že od malih nog. Tja sem pobegnila,kadar sem le utegnila. Od šestih otrok sem bila srednja,najbolj pridna. Starejši sestri sta se zmerom znašli in me nekako prepričali,da sem namesto njiju opravljala dela po hiši,kar smo bili sami doma. Nato se je to stopnjevalo skozi leta,imela sem občutek manjvrednosti in izkoriščanja,ljubosumna sem bila ker so vsi dobili več in naredili manj,pa so bili bolj opaženi in scrkljani. Z pisanjem dnevnikov sem lajšala svoje težave. Ko sem jih po dolgih letih prebirala,sem jih rajši zakurila. Kaj vse je notri pisalo… Od zaljubljenosti,do tega,da moram vse jaz pospravljati,kako mi je nek smrkavec grozil z pištolo,če povem,da ima nekaj z mojo sestro… To je le nekaj groznih stvari,ki so se mi dogajale od otroštva do vstopa v srednjo šolo. Vesela sem bila in še shujšala sem prvo leto,ob vstopu v srednjo šolo,ki mi jo je izbrala mati,ker ni želela,da sem predaleč od doma. Sestri sta pa lahko hodili ven in počeli kar sta želeli. Vsaj tako sem mislila. Kmalu sem spoznala,da je na isti šoli veliko izmečkov,ki so me vsa ta leta poniževali in kmalu sem ostala sama.Bila sem emo, spoznala sem fanta,ki me je napeljal v to,da sem si porezala roke,hotela narediti samomor,a ga z mislijo na družino nato nisem naredila,… Bila sem težavna in naivna,verjela vsakemu,ki mi je rekel kaj lepega… Potem sem zamenjala smer in spoznala edino in eno najboljšo prijateljico,ki jo imam še danes.
5 Next nadaljujem
05. maj 2018
~Lily~
~Lily~
Next
05. maj 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg