Forum
u110366
u110366
Živjo! trudim se napisati zgodbo in upam, da vam bo všeč

Sem London Paris Stylinson. Sicer nevem,kdo na svetu bi dal svojemu otroku tako ime-razen mojih staršev. stara sem 14 let in živim v Ameriki, v louisvillu. Imam dolge, skodrane, rdeče lase in sem dokaj suha. Prihajam iz malo čudn edružine:mama in oče sta ločena in se še zmeraj prepirata. to delata prav namenoma, saj se kličeta preko telefona in potem moramo ubogi otroci in včasih tudi sosedje poslušati, kako se mami dere v telefon. Imam starejšega brata Lewisa Camerona. Tudi pri njemu se ime ni posrečilo. star je 17 let. Zelo dobro se razumeva, saj sva oba upornika. Že od malega skupaj delava stvari,ki so nama bile še posebaj prepovedane. Ali pa od doma kar zbeživa , če nimava dovoljenja da kam greva. Imam fanta Timma. Kličem ga Timmy Boy in je pravi cukrček. Ima bkond lase postrižene na ''Justina'' in najbolj ledeno modre oči. Veliko potuje in enkrat me je hotel vzeti s sabo v Francijo. Mami ni dovolila a sva vseeno šla. Naslednji dan naju je iskala policija. Dobila naj bi nek grozno dolg hišni pripor, vendar je zame veljal le en teden, potem se mi ni več ljubilo sedeti za mizo in gledati v strop. Nimam veliko prijateljic, saj na šoli veljam za noro punco, ki si upa use. Imam pa skoraj edino in najboljšo prijateljico Ally Lavigne. skupaj počneva vse. Z njo se lahko pogovarjam najbolj neumne strvai, ki bi se ostalim zdele.. no ja, neumne. Obe pa sva tudi veliki oboževalki One Direction. Tako sva neko popoldne gledaly 1D news. Naenkrat zagledava objavo, da One direction prihaja v ameriko ! Skkočili sva v zrak in pri tem skoraj zrušili ubogi računalnik.Pograbili sva denar, ki mi je še ostal od rojstnega dneva. Odhiteli sva ven in vzeli moj moder pony. Ally je stopila na 'prtljažnik' jaz pa sem poganjala hitro, kakor je šlo. Šli sva po karte. Prišli sva prvi, tako da je bilo vstopnic še veliko, a sva ravno za las ušli navalu norih fanic, ki so že telke proti blagajni. Koncert naj bi bil čez en mesec. Ally, ki ima super starše j eoče rekel, da jo bo tja odpeljal sam. Včasih sem nevoščljiva, ker ima Ally tako prijazne starše moji pa so vesoljci v preobleki. Na nek način pami to ugaja, saj se to, kar sta starša iz mene ustvarila, ko sta se ločila, popolnoma ujema z mojim značajem. Po horoskopu sem namreč bik in kot rečeno ''rinem z glavo skozi zid''. Moja starša pa sta bila seveda proti, zato sva z Lewisom skovala načrt.

Nadaljevala bom, če vam je ušeč. Ampak j eto šele začetek in v bistvu še nimate pojma, za kaj se gre <3
23. oktober 2012
u110366
u110366
ljudje prosm komenterejte če vm je kul, k bi rada vedla če nej nadaljujm
23. oktober 2012
u103529
u103529
dajem ti 5 minut, da nadaljuješ! hahaha
nnneeeeeeexxxxxxxxxxxxtttttt by mojca horan :*
23. oktober 2012
u110366
u110366
Načrt je bil tak: do mesta imava 4 ure vožnje z avtomobilom. odpraviti se morva dovolj zgodaj, da naju nihče ne opazi. Šla naj bi do babice, ki živi nekaj ulic naprej.Svojega avtomobila ne uporablja, tako da ne bo opazila, da ga ni. Midva pa bova staršem rekla, da bova imela dan zase in bova hodila po mestu. No saj na nek način bova, le ne tako, kot si je to zmislila mami. Minil je mesec. Ally je seveda že vse spakirala in pripravila za potovanje. Jaz pa še nič,saj bi mami lahko opazila, da mankajo stvari. Tako sva z Lewisom vstala že ob 4-ih zjutraj, da sva si še vzela vse potrebno. Oblekla sva se in šla v spalnico po denar. Ta denar je rezerva, tako da ga do hujših časov nihče ne bo pogrešal. Potiho sva se odpravila do vhodnih vrat. Takrat pa jaz neroda, paadem po stopnicah. Oči se prebudi. Pzame svojo gromozansko nočno svetilko in se počasi odpravi dol. Z Lewisom se skrijeva za omaro. Oče ne najde ničesar, zato se odpravi nazaj spat. Da bi naju hotel preveriti naju ne skrbi, saj mu tu še na misel ne pride. Potiho sva odšla iz hiše. Lewis se je začel nekaj znašati nad mano da sem neroda, vendar je kmalu ugotovil da ni ni čisto nič drugačen. Pozabil je mobitel. Hitro ga je šel iskat. Ko je prišel ven, se je v spalnici spet prižgala luč, zato sva stekla do babičine hiše. Vzela sva kluče od avta in se odpeljala. Babica motorja gotovo ni slišala, saj dedek grozno smrči. ko sva se odpeljala iz vasi sva bila oba srečna, saj gre za zdaj vse po načrtu. Objela sem ga in s tem skoraj povzročila prometno nesrečo, vendar Lewis ni bil nič jezen. Le neasmehnil se mi je in narahlo odkimal.ko sva se že peljala nekaj kilometrov sva opazila, da nama bo zmanjkalp goriva. Ustavila sva se na bencicnski črpalki, kjer je stal vidno pijan moški. Šel je okoli avta in brcnil v odbijač brez razloga. Lewis je stopil ven in moškega udaril. Saj ne , da nebi bilo zabavo gledati pretepa , vendar nisem smela pustiti, da se moj brat tepe z nasilnim pijance. Stopila sem iz avta in odvlekla Lewisa stran. Natočila sva si gorivo in se brez besed odpeljala.Nekaj časa sva bila tiho in sva opazovala sončni vzhod. Potem pa sem se jaz tišine nveličala in sem prižgala radio. Vrtela se je Stupid girls od Pink. Pink je moja sorodna duša. Želim si biti ona.... Že od nekdaj sem hotela biti pevka. To sem pokazala že ko sem bila stara 2 leti. Ko smo šli v nakupovalno središče, so imeli tam čisto po naključju neke avdicije. Zbežala sem na oder in nisem hotela priti do. Na koncu me je morala mami odnesti čim bolj stran od odra. Nekaj časa sem hodila tudi na solo petje, vendar sta starša ugotovila, da mi to pomeni več kot šola. Seveda je to ocene še poslabšalo. Sedaj nama je ostalo le še pol ure vožnje. ura je pol 10. koncert se začne ob 7:00. Nevem, kaj bova toliko časa počela. Vendar kmalu ugotovim. Ko se pripeljeva v mesto , je tam polno trgovin. >in zato rabiva očkov denar< rečem Lewisu in se zasmeji. Tudi on se zasmeji, saj oba rada nakupujeva. Po trgovinah sva hodila do 3:00. sedaj greva še nekaj pojest, potem pa se odpraviva na koncert. Preoblečeva se v nove stvari in se odpraviva na stadion. tam je že polno ljudi. Na srečo sva z Ally dobili zelo dobri karti v prvi vrsti. NAJdem Ally. Njeni starši in Lewis bodo počakali zunaj do konca koncerta.Ko prideva notri je že vse zapoljnjeno. Komaj sva prišli do najinega mesta. I zaoderja pridejo fantje iz 1D. Vsi kričijo, vključno z nama. Bolijo me ušesa, vendar skušam preglasiti ostale. Seveda mi to ne uspe. Koncert se v živo prenaša po Tv.ju. Ko pojejo WMYB vsi pojemo zraven. Na nekem delu so oni tiho in pojemo samo mi.Zagledam mamo neke fanice. Kremži se in si z rokami zatiska ušesa. Res smešen prizor. Od smejanja me že bolijo ličnice, vendar si ne morem pomagati, pač mi gre na smeh. Ko začnejo peti More than this use potihne. Usi poslušamo. Nekatere norice celo jokajo. Harry se sprehaja po odru in daje high five fanicam. Pesem je že na koncu, ko harry pride do mene. Izsrtegnem roko ,om pa jo zgrabi. Nakaže mi, naj pridem na oder. Brez pomisleka skočim. Louis mi poda mikrofon in z roko nakaže, naj pojem. More than this je konec in začne se I want. Sploh ne razmišljam. Začnem eti v dueto s Harryjom. Fantje se spogledujejo. Nevem, ali je to dober, ali slab znak. ko je pesmi konec, pride do mene moški. Iz roke m vzame mikrofon in me odbpelje v zaodrje. Tresem se. Zagledam Ally, ki me gleda z nasmeškom. Moški me vpraša, če želim počakati konec koncerta, ker bi me fantje radi spoznali. Prestrašeno prikimam. Vsake toliko gre mimo mene Niall in se mi nasmehne.

grem naprej??
23. oktober 2012
u110366
u110366
Draga moja smotkica, js sm samo človek čist isto k ti in evo zdej mi je sam zate skorej roka dol padla
23. oktober 2012
u103529
u103529
neeexxxxttt!
23. oktober 2012
u103529
u103529
hahahaha jeeeiii sej vem da si noo... -.- mislš da te ne poznam ? draga :*
23. oktober 2012
u110366
u110366
emm.. jah edina si ko komentas tko da..a na smisu??
PROSMM kumenterejte ce ste prebral <3
23. oktober 2012
u103529
u103529
jaaaaaa maaaa nooo!
23. oktober 2012
u110366
u110366
Koncerta je knec. Fantje pridejo iz odra jaz pa se smejim in iz sebe komaj spravim tihi hey. Predstavim se jim in vsi me čudno pogledajo, ko jim povem da mi je ime London Paris. Potem pa rečejo da je ime zanimivo (mislim da zato, da me nebi užalili). Rečejo mi, da sem bila zelo dobra in me uprašajo, če bi rada , da sodelujemo. Seveda prikimam in se široko nasmehnem. Vendar se mi nasmešek izbriše, ko rečejo, da bi radi govorili z mojimi starši. Nikoli mi nebi dovolili, da naredim nekaj kar bi zares rada, saj sem pobegnila. Zdaj bo imel hišni pripor tudi Lewis. V oči mi stopijo solze. Vprašajo me, kaj je narobe. Povem jim, da sem na koncert zbežala in da živim daleč od mesta. Objamejo me in rečejo, da se bodo že nečesa domislili. Dam jim svojo telefonsko števiko. Poslovimo se in jaz grem na parkirišče. Do mene priteče Ally in me vpraša, kaj je bilo. povem ji, da bi radi, da sodelujemo. SUPER ! Reče >jih bom potem lahko še jaz spoznala prooosimm saj veš, kako si to želim!??< >ja vem Ally<. rečem otožno, tako da se spomni na moje starše. >saj res... saj bova našli način< >nevem.. temu bi bilo težko zbežati veš< Obe sva tiho in greva n parkirišče. Kar naenkrat se prikažejo ljudje s fotoaparati in naju slikajo. Nekateri mi postavljajo neka vprašanja, vebdar sem preveč v šoku, da bi jim odgovorila.Lewis in Alliny starši naju čudno gledajo. Usedem se v avto in odpeljeva se. Lew me vpraša kaj se je zgodilo >nimam pojma< sem rekla in začela razmišljati, da to ni res. Vedno sem si želela tega in zdaj se je uresničilo? S čim sem si pa to zaslužila? Nevem. in me tudi ne zanima. Uščipnem se, da bi se prepričala, da ne sanja. boli. Torej je re. >pravkar so se mi uresničile sanje< izdavim. In Lewis me začudeno pogleda. > kaj je pa bilo?< >nevem, ampak kar naenkrat sem se znašla na odru in pod mano je bilo ogromno ljudi. Pela sem. nevem kako, ker če bi bila v tistem trenutku čisto pri sebi vem, da nebi.< >najbolj neverjetno pa je, da so me objeli One direction. In rekli so, da lahko sodelujemo. Mi verjameš Lew?< Lewis se obotavlja. Neve kaj bi rekel. Na koncu pride do ugotovitve, da so na radiju pravkar povedali, da je na 1D koncertu nastopala še neka punca s super glasom in naj gledamo televizijo jutri zvečer, če želimo videti ponovitev. Jaz tega nisem slišala, ker sem bila še vedno v šoku od vsega skupaj.
Zazvoni mi telefon. Oglasim se in slišim mami, ki se nekaj dere. Bila je preveč histerična, da bi vse povedala razločno, tako da sem jaz slišala le: kje; zaka? kako? kdaj ? in vidva nista normalna!. Lewis mi vzame telefon in se začne prepirati z mami. Govori ji nekaj o osebni svobodi in da naj bo dobra mama v enem ali drugem smislu, ker se trenutno ne more zjasniti, kaj bi bila. Mama se je spet drla a je Levis moj mobi treščil ob tla, da je ven padla baterija. Ko ga je spet prižgal je mami napisal preprosto sporočilo: ERROR. Peljala sva se v čisti tišini, dokler nisva prišla domov. Ally mi napiše sporočilo, da naju je videla ko sva se peljala mimo in da nisva zgledala prav srečna. Vprašala me je, ali sem v redu. >v redu. mislim.< Babičin avto zapeljeva nazaj v garažo. Lewis stopi iz avrta in opazi da jaz nisem. Zaspala sem. Lewis me odnese do doma, kjer že čaka oči in njegova neumna punca. Slišim neko kričanje vendar se delam, da še zmeraj spim. Ko se zjutraj zbudim, ob moji pojstelji že čaka oči. Čakal je ,da se zbudim, da mi bo lahko še enkrat povedal pridigo. Kot, da ga kdaj poslušam. Govori in govori, ko konča jaz rečem samo hm? Grdo me pogleda, zvzdihne in gre iz sobe. Skomignem z rameni in nazaj zaspim.
zdej me pa že rahlo roka buli.. pridm jutri
23. oktober 2012
u110366
u110366
Ko se spet zbudim, zagledam Ally in Timma, ki sedita na moji postelji. Ally me objame, Timm pa me narahlo poljubi. >kaj pa vidva tukaj?< ju začudeno pogledam in se nasmehnem. >prišla sva, ker naju je skrbelo. je vse v redu?< >ja. Vse je v redu.< Zdi se mi, da sta ona edina človeka, ki jima je zares mar zame. In Lewis seveda.
Ally: kaj je bilo s tvojo mamo?
jaz: nevem in me tudi ne zanima. A sta jo kje videla?
Ally: ja in zgledala je zelo jezna.
jaz: hja se ne čudim... Takrat se spomnim, da sem jima kupila darila : Ally sem kupila enako oblekico, kot jo imam jaz, le rdečo, moja pa je modra. Timovo darilo sem pozabila v avto, zato se mu opravičim in mu pritisnem poljub. Ally naju zasanjano gleda. >zakaj tudi jaz nimam fanta??< >hah ne skrbi, prišel bo čas.< Zaslišimo avto. Mami se je vrnila. Jezno gre po stopnicah in se pri tem spotakne. Zlomi si petko, kar stvari še poslabša. ŽE slišim njen zoprni visoki, cvileči glas:
mamai: London!! Si v najhujšsem hišnem priporu, kot je hišni pripor lahko hud.< hmm mislim, da ne prav preveč rečem po tiho
jaz:kako mi lahko daš hišni pripor če to ni tvoja hiša?
mami: imam 'veze' s tistim starim, ki ga ti kličeš očka.!
jaz: hja res je star kajne?!
mami: nehaj ! zdaj ni čas za zafrkavanje! in že hiti proti meni, da bi me klofnila. Uspe ji. Oči se mi napolnijo s solzami in stečem iz sobe. Nevem kam grem, le stran hočem. Ustavim se na sredini ceste, nekaj ulic naprej. Nakaj časa stojim tam in jokam. Potem pa zaslišim cviljenje gum. Sploh se nisem zavedala, da stojim sredi ceste. Začutim grozno bolečino, potem pa padem v nezavest. Zbudim se v neki modri sobi. Ko odprem oči zagledam Zayna. Sama pri sebi rečem, da imam verjetno pretres možganov, vendar zaslišim njegov glas in takoj spet odprem oči. Spet čutim bolečino. Vprašam ga, kje sem. pove mi da sem v bolnišnici, ker me je zbil avto. Začudeno ga pogledam. Potem me vpraša od kod imam modrico na licu. > moja mama je histerična.< odgovorim z istim tonom. >kaj pa mi je?<
Zayn: > imaš zlomljeno roko, zvit gleženj, veliko modric in rahel pretres možganov. Kaj pa si počela sredi ceste?< >Bežala pred prokletim življenjem.< Nekaj časa je vse tiho. vidim manj kot sem navadno, vendar je zdravnik rekel, da bo to izginilo čez nekaj dni.Počivati moram, vebdar lahko grem domov. Liam me odnese v avto. Sicer nevem zakaj, vendar uživam. Najbrž je zdravnik rekel naj ne hodim ali kaj takega. Harry se usede na sedež voznika in pe vpraša, kam bi rada šle >kamorkoli, samo domov ne.<Nekaj časa razmišlja, nato pa se odpeljemo. Ustavimo se pred velikim hotelom. Zanima me še ena stvar >haj ste počeli tam, če imate hotel tukaj?< >šli smo pote, da bi tvoje starše prepričali, da ti dovolijo sodelovati.< Nič ne rečem, le rahlo se nasmehnem.Z dvigalom gremo do sobe. Tako lepe sobe, še v življenju nise videla. Vse je tako veliko in razkošno... >Waw tako torej izgleda tvoje stanovanje če si slaven.!< >hja< reče Lou in se mi nasmehne. >si lačna?< >ne. Nič mi ne manjka. Takole bi lahko sdela do konca življenja in vas gledala.< fantje se mi nasmehnejo. Pogovarjamo se, kako bi lahko prepričali mamo, da pristane na sodelovanje. Ne najdemo prave ideje. Naveličamo se razmišljanja in končamo tako, da vsi igramo Fifo. Sovražim nogomet, a če je všeč njim, je všeč tudi meni. Za moje sovraštvo do te igrice jim seveda nisem povedala. Sem pa ugotovila, da resno povzroča prepire. Vsakič, ko je bilo igre konez so se skregali, kdo je goljufal. Jaz sem jih samo gledala in se smejala, kar je do smeha pripravilo tudi njih.
Zazvoni mi telefon. Mami kliče. Moam si spremeniti njeno ime, ker vsakič, ko vidim:mami, me spreleti srd, da bo spet kričala. Steška se oglasim.
jaz: halo?
mami: kaj halo? ne veš kdo sem? Kje si spet??
jaz: zaradi tebe, draga mati sem pristala v bolnišnici. Zdaj me tam ni več, tako da me ni treba iskati.
mami:Kje si!! Takoj pridi domov!!!
jaz: Ne morem domov. Ne morem hoditi. Mami prekine. Upam, da me nikoli več ne bo poklicala. >Je kaj narobe?< >ne. Emm.. Bii me lahko potetovirali inn prebarvali lase, tako da me nihče nikoli več nebi prepoznal?< Vsi se zasmejimo. A jaz semčisto malo mislila resno. Dovolj mi je useh teh hišnih priporov. Telefon mi spet zazvoni, a tokrat kliče Timm. Sprašuje me kje sem in še preden mu uspem odgovoriti mu Ally panično iztrga telefon iz rok (to sem slišala, ker ji je med procesom padel na tla.)> Kje si?? Si v redu? Kaj se ti je zgodilo???< > Ally uredu sem. azbil me je avto, ampak zdaj sem v redu. Sem v hotelu pri 1D. Ne skrbi in nikakor ne povej mami ali očku ali nikomur!< Ally reče v redu in da mobi nazaj Timu. >Kje si? hočeš da pridem?< >ne ni potrebno, v redu sem.< pošlem mu poljubček in odložim.
24. oktober 2012
u110104
u110104
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. oktober 2012
u110366
u110366
Pri 1D sem bila še čez noč. Res so zabavni. Moja nespečnost sploh ni bila problem, saj se tudi oni niso kmalu odpravili spat. Sobno strežbo smo naročali tako dolgo, da je upoga punca že zavijala z očmi ko nam je prinesla naročeno. Nisem hotela, da se ta noč konča. Vendar sem zaspala. Ko sem se zbudila, me je vse bolelo še 1krat bolj, kpt včeraj. Vendar je imel zdravnik prav, vse sem spet normalno videla. Imela sem grozno vrtoglavico in predem sem prišla do kuhinje, sem vmes že 3krat padla. Fantje so še spali. Hotela sem jim pripraviti zajtrk, vendar nisem imela donolj moči. Pogledala sem v spalnico in ugotovila, da ima liam posteljo zase. Potiho sem se ulegla zraven njega. To je verjetno čutil, ker me je objel. Objem mi je res dobro del. Nujno sem ga že rabila. Zaspala sem nazaj in ko sem se zbudila, je bil že čas za kosilo. Ko sem se privlekla v kuhinjo, je Niall ravno naročal kosilo. >Dobro jutro!< mi rečejo vsi skupaj in me objamejo. >jutro!< se jim nasmehnem in vrnem objem. Ko potrka na vratih, je dan začela spet ista uboga sobarica. Imela nas je že čez glavo in ko je odšla je pihala in zaloputnila z vrati. Spet smo se zasmejali. Kosilo je bilo odlično. Zaslišali smo kričanje. Pogledali smo skozi okno in videli gručo fanic z plakati in slikami od 1D. Odprli so okno in jim mahali, kar je povzročilo še večje vpitje. Tudi ko sem čez okno pogledala jaz, so začele vpiti. najbrž so mislile, da je eden od fantov. Bilo je prav zabavno. Potem pa je v sobo stopil maneger. Začideno me je pogledal in potem še njih. >kdo pa je to in zakaj je tukaj?< Se mi že zdi, da me v bistvu nebi smeli pripeljati sem. Zdi se mi jezen. S fanti gre v drugo sobo in zapre vrata. Ko pride ven ni več jezen. Pozdravi me in reče, da ni vedel, kaj se je zgodilo, nato pa odide. >kaj pa je bilo?< >ah nič mislil je, da smo v sobo pripeljali kar eno fanico.< >saj sem fanica< >ne, bila si fanica, zdaj, pa si del 1D family!< hmm kaj naj bi to pomenilo? Da je mami privolila, da sodelujemo? mislim, da to ni mogoče. >kako to mislite?< >pomagali ti bomo, da boš slavna in ne zanima nas, kaj misli tvoja mami.< Z ogromnim nasmeškom na obrazu skušam steči do njih, a pozabim, da imam zvit gležen. Končam z obrazom na tleh. Poberejo me in jaz jih objamem. Srečna sem, kot nisem bila še nikoli prej. Je to res? Uresničile se mi bodo največje sanje? En del se mi je že, ko sem šla na koncert, zdaj pa se uresničuje vedno več. V bistvu sem nekako vesela, das o me prejšnji dan zbili, ker če me nebi bi zdajle doma še vedno poslušala razne pridige. Hvala. Vrndar pa moja sreča ne traja dolgo. Spet me išče policija. Mami jo je poklicala, to vem. Hitro se predam, saj za beg nimam dovolj moči. Fantje skušajo policijo prepričati, da mi doma ni najbolje, a zaman. Policija me odpelje. Šepam za njimi, oni pa me priganjajo. Kruti so in nekatere policiste poznam že od prej. Ne marajo me, ker jim povzročam sam eprobleme. Spet se mi zvrti in padem na tla. Dva policista me dvigneta in gremo čez izhod. Počutim se kot kak kriminalec, kot, da je to res dobro zaigran film. Odpeljejo me na policijsko postajo, kjer že čaka mami, ki si je nadela takšen izraz, da bi odkorakala od nje in ji ga ibila iz glave. Zelo je jezna. Že vidim, kako daje rešetke na moja okna. Čisto tiho sem. TUdi ko me policijsti sprašujejo zakaj sem spet ušla rečem >to zgodbo sem vam povedala že tisočkrat. Dajte mi tableto proti bolečinam in me že enkrat izpustite iz te norišnice.!<
24. oktober 2012
nextttttt, uršiii <33
25. oktober 2012
u110366
u110366
Ko se usedeva v avto ima mami spet pridigo. Govori o popravnem domu in vsemu temu, kar sem že milijonkrat slišala. Pripeljeva se domov in jaz stečem v svojo sobo. Pokličem Liama in pu povem, da sem doma. >kaj bomo storili?< >nevem... Se bomo že nečesa spomnili.< Skušam iti dol po stopnicah, da bi mami povedala kaj ji gre, vendar me na pol poti spet zaboli v gležnju in skotalim se po stonicah navzdol. Mami gre mimo mene in me samo vzvišeno pogleda. Jasno mi je, da je ne bo lahko prepričati. Še nekaj časa ležim na tleh in razmišljam. A bolj ko se poglabljam, bolj se mi megli pred očmi. Zaspim na istem mestu in se zbudim še z dodatno boečino v vratu. Ravno takrat pride domov Lewis, ki je bil v clubu. Pobere me iz tal im me srašuje zakaj sem tam. Sploh mu več ne znam odgovoriti. Odvlečem se po stopnicah do sobe, vendar sem še vedno zelo zaspana in ponesreči zavijem v Lewisevo. Zbudim se v njegovem objemu. Toplo mi je in dobro se počutim. Noga me ne boli, vebdar je to verjetno zaradi tega, ker na njej leži Lew. Obrnem se in ga objamem, takrat se zbudi. >kaj si delala na stopnicah?< >hotela sem dol in sem padla, potem pa sem na istem mestu zaspala.< >te mami ni videla?< >je, a ji je vseeno. Glavni cilj življenja ji je, da meni uniči življenje.< Lewis zavzdihne. Odpravi se po stopnicah. Ko prilezem dol, me na mizi čakajo palačinke. Malo so sicer zažgane, vendar so veliko bolj okusne kot zajtrk, ki mi ga mami zjutraj vrže na mizo. Mami je že v službi. Meni se ne ljubi v šolo in bom rekla Lewisu naj ponaredi očkov podpis v opravičilu. V tem je res dober. Jaz sploh ne opazim razlike, ko ponareja podpis. Zame je ponaredil tudi podpise One Direction in nekateri v šoli so mi verjeli, da so mi jih dali oni. Leživa na moji postelji in se pogovarjava. Takrat pa zazvoni telefon. Kliče me Liam in ko mi sporoči veselo novico skočim v zrak, kar mi povzroči velike bolečine. Potiho zajavkam, vendar se na bolečino ne ozeram preveč. Menedžer je prepričal mojo mami, da dovoli sodelovanje! Nevem sicer, kako mu je to uspelo, vendar mu je in jaz sem mu zelo hvaležna. Liamu se 1000krat zahvalim in prekine. Posms-ju mu pošljem še 200 srčkov, tako , da me na koncu boli že ubogi palec. Na dovozu zaslišiva avto. Domov je prišla mami in midva tiho in živčno čakava, da bo vstopila. Ko je na vratih se zadere Živjoo! Začudeno se spogledava in greva po stopnicah. Mami naju z nasmeškom pričaka in objame. Objema ji ne vrnem. Zakaj pa bi? Mogla bi imeti zares dober razlog da bi to storila. > mami zakaj pa se smejiš?< >srečna sem. Ravnokar sem dobila ogromno denarja.!< Se mi že svita. Menedžer jo je podkupil V bistvu me je prodala. Vendar mi je vseeno. Karkoli za sodelovanje. >kako natančno pa si ga dobila?< >čisto lahko, le da sem mogla reči. In ja, dovolim ti da sodeluješ z njimi. Zelo so v redu.< Ker vem zakaj se grem skomignem z rameni in grem v sobo. Ally napišem sms z veselo novico. 5 min. za tem se prikaže na vratih. Objame me in ena druge ne izpustiva iz objema. Odpraviva se v sobo. Vse ji natančno razloži in na koncu je ravno tako vesela kot jaz. Jaz sem vesela še dodatno, ker vem, kako bi lahko Ally uresničila sanje.
25. oktober 2012
neext
25. oktober 2012
u110104
u110104
nexxxxxxxxttttttttttt
25. oktober 2012
u103529
u103529
neeeext! takoojj
25. oktober 2012
neeext
25. oktober 2012
u110366
u110366
Čez en teden so mi iz roke odstranili mavec. Gleženj me je še rahlo bolel, vendar sem vsaj lahko normalno hodila. Ally sem rekla, da greva v kino gledat nek novi film, v bistvu pa sem jo vzela s sabo na sestanek z 1D in ko jih je zagledala je skoraj padla v nezavest. Imeli smo se super. Ally se je ujela še posebej z NIallom, ki je bil tudi sicer njen najljubši. Posneli smo nekaj fotografij, sicer pa so bile zraven tudi kamere novinarjev, ki so snemali posnetke za you tube. Zmenili smo se, da bomo pripravili manjši koncert. Nekaj naj bi tudi zaslužila, vendar je bilo bistvo to, da ugotovimo če skupaj dobro sodelujemo. Koncert naj bi bil čez en teden. Vadili smo skoraj vsak dan in začida mami na to ni imela nilakeršnih pripomb. Trudili smo se tudi napisati pesem, z naslovom 'Live me behind'. Naslov sem si izmislila sama, nkaj besed v refrenu pa je: you tought you send me to hell, but u never expected u'll see me fly... Besedilo je narejeno zame. Prišel je dan 'minny koncerta'. Bila sem zelo lepo oblečena in naličena. Glas sem imela zelo streniran, saj smo vsak dan vadili po več ur. Imela sem tudi 2 pesmi samo zase: Please don't live me by Pink in S&M by RIhanna. Ko smo peli skupaj se nas je komaj slišalo zaradi dretja fanic, ki so sedaj postale tudi moje. Po koncertu sem oddala nekaj avtografov, kar se mi je zdelo lepo in čudno hkrati, saj nisem vajena take pozornosti. Na koncertu je bilo tudi nekaj fantov in med njimi tudi Timm. Ko sem ga opazila med pesmijo sem se komaj zadržala, da se nisem začela smejati in mu teči v objem. Bilo je super. Veliko punc sem slišala, o so rekle rečnica. Res sem bila. Zdaj, sem bila zares. Bila sem najbolj srečen človek na svetu, sploh pa zato, ker je menedžer predlagal, da bi bilo za mojo kariero dobro če bi nekaj časa delovala in mogoče tudi živela, kot članica One Direction. Ko sem to slišala sem bila tako vesela, da so mi začele teči solze in moj mejkap je šel rakom žvižgat. Ženska, ki mi ga je popravljala se je rahlo pritoževala, vendar je bila na koncu vsa vesela, saj me je namazala še lepše kot prej. Mami je bila prisiljena pristati, saj so ji že prej dali ogromno denarja. Teško mi je bilo pakirati kovčke, saj bom zelo pogrešala Timma,Ally in Lewisa. Mogoče bom pogrešala tudi starše, vendar manj. Odpravimo se na letališče. Še nikoli prej nisem bila na avijonu, zato me je malo strah. Z mano so prišli tudi Timm,Ally in Lewis, da se bomo poslovili. Na koncu smo vsi jokali, vendas smo vedeli, da se bomo kmalu spet videli. Seveda se bomo, brez njih ne morem živeti. Ko gremo na letalo, nas nekaj paparazzov slika, vendar mi Harry reče,naj se ne oziram na njih. Smo v prvem razredu in vse je lepo in stevardese kar naprej hodijo mimo nas in se smehljajo. Jaz sem se naveličala smehljati nazaj že ko je šla mimo 3. Nisem ravno potrpežljiva. Ko pristanemo, nas že čaka kombij. Čaka pa nas tudi masa fanic, zato moramo do kombija teči. Rahlo me zebe, saj je v Angliji veliko bolj mrzlo kot v Ameriki. tresem se. Malo od mraza in malo od živčnosti. Ustavimo se pred ogromno hišo. Pogledam jih, oni pa se samo smehljajo.
25. oktober 2012
u110366
u110366
haha ups iz s-ja je ponesreč ratu smajli.. drgačpiše srečnica
25. oktober 2012
Neeeeeext
25. oktober 2012
u110366
u110366
Spremenila sm si ime sam sm sezmer jst :**
26. oktober 2012
u110366
u110366
se opravičujm če link ne dela....
26. oktober 2012
neeext
26. oktober 2012
u110366
u110366
Vstopim in obstijim. Vse je tako popolno... Z odprtimi usti se sprehajam po hiši in jo občudujem. Peljejo me v zgornje nadstropje. Imam svojo sobo, ki je moje najljubse barve-modre. Kako so to vedeli? V njej so ogromne omare, postelja pa je naslonjena na steno, ki je 6 kotne oblike in jo čez celo dolžino pokriva veliko okno. Zayn vzame flomaster in nekaj nariše na steno. Prestrašeno ga pogledam. Zasmeji se in s krpico pobriše črto. Stečemo k steni in začnemo risti po njej. Imamo se super. Na koncu je stena zelena in črna namesto modra, vendar mi je še bolj všeč. Rišemo strašne bedarije in se pri tem skoraj jokamo od smeha. Ko pridemo nazaj v dnevno sobo opazim steklena vrata. Odprem jih in zagledan ogromen bazen. stene so v steklu tako da lahko vidiš lep razgled. Sprehodim se ob bazenu in zagledam še ena vrata. Ta vodijo v eliko kopalnico. Kopalnica je tudi v 2. nadstropju, vendar je manjša in v drugačnemm stilu. Grem nazaj do jedilnice. Tudi tu je razgled zelo lep. Ko se enkrat nagledam vse lepote se spravimo na kavč. Malo premajhen je vseh nas 6, zato skoraj ležimo eden čez drugega, kar pa nas ni popolnoma nič oviralo. Zbudim se na istem mestu v istem položaju. Vsi se. Danes je prvi dan, ki je za nas tudi dan za zabavo, kar zame pomeni, da ne bom naredila čisto nič drugega. Ni se mi še uspelo preobleči zato sem še v topli jopici. Sprehajam se okrog bazena in razmišljam. Naenkrat pa začutim močan objem in v naslednjem trenutku sem mokra. Louis je skušal začeti zabavo, zato je z mano vred oblečen skočil v vodo. To mu je sigurno uspelo, ker so takoj za tem prišli še ostali z milk-shaki v rokah in se pometali v baze. Nekaj ur smo bili v bazenu in poslušali muziko. Vse je bilo tako lepo.. Slikali smo se z mojim mobitelom, da sem sliko lahko poslala Ally, ki me je še isto sekundo klicala nazaj in hotela vedeti vse podrobnosti o vsem. Ko sem ji končno uspela vse povedati (in to je kar dolgo trajalo) sva se končno poslovili. Še vedno smo oblečeni skakali v bazen, a ne več dolgo ker smo se naveličali. Preoblekli smo se in šli v 'music room' ki mi je bila najljubsa takoj za mojo sobo. Opremljena je bila z kitarami, bobni in vsak je imel mikrofon. Moj je bil seveda modre barve. Nekaj časa smo vadili. Ko smo se naveličali tudi tega, smo šli v mesto. London je najlepše mesto, kar sem jih kdaj videla. Hodili smo po mestu in našli štant z kapicami z ušesi. Vsi smo si kupili enako in si jih nadeli. Okrog nas so bili spet fotograferji, ki so bili prav soprni. Govorili so nam, naj si popravimo lase ali naredimo kaj takega. Ko smo prišli domov je bil že večer, zato smo si skupaj skuhali večerjo. Noben od nas ni nevem kakšen kuhar, zato smo naredili najpreprostejšo stvar, ki smo se jo lahko spomnili. Po večerji smo gledali televizijo potem pa smo odšli spat. Zjutraj sem vrašala, če grem lahko sama pogledat v park na robu mesta in seveda sem dobila dovoljenje. Poklicala sem taxy, ki me je odpeljal do parka. Sprehajam se po parku in v roki držim vročo čokolado. Približa se mi nek fant, star približno toliko kot jaz. Že od daleč se mi je zdel simpatičen, vendar je bil na blizu še lepši. >hey< mi reče samozavestno in se nasmehne. >hey< odvrnem in se rahlo nasmejim, tako da pokažem delček svojih belih zob. Ponudi mi roko in se predstavi. Ime mu je Ben. Ima črne lase in tudi on je postrižen na biebra. Oči ima črne, enako kot jaz. >ti si Londan ne? Včeraj sem te videl na plakatu...< >ja sem.< Nisem vedela, da obstajajo moji plakati, vendar o tem nisem rekla nič, da nebi zvenela neumno. Nekaj časa se skupaj sprehajava in se pogovarjava. Postaja mi zares všeč. Na Tima sploh ne pomislim. O tem razmišljam že ko pridem domov. Ben ve, da imam fanta, vendar ga to nič ne moti. Tudi jaz se odločim, da bom rahlo flirtala z Benom, ker razmerje na daljavo s Timon najbrž ne bo bilo prav učinkovito. Izmenjava si telefonski številki in se zvečer pogovarjava.
26. oktober 2012
u103529
u103529
next, next next!!!!! takoj
26. oktober 2012
u110366
u110366
še en next?
26. oktober 2012
u103529
u103529
ja!
26. oktober 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg