Forum
LIFΣ IЅ HΔΓD, HΔΓD GΔΜΣ,ƁƱƬ FΘΓ ΜΣ IЅ ƬHIЅ GΔΜΣ DIFFΣΓΣ∏Ƭ

''NNNNEEEEEE''... se je začela dreti neka mama na robu sobe.uboga ženska izgubila je hči.smili se mi.poskusim se postaviti v njeno kožo a mi ne uspe saj še nisem mama.sem pa 16 letna hči moje mame. ime mi je dakota. ravnokar preživljam usobne ure svojega življenja. ja tudi Lily ji je a ji ni uspelo. tudi meni nevem če bo uspelo. pred 4 urami se je zgodila katastrofalna verižna prometna nesreča. naš avtobus in nek tovornjak z begunci sta trčila nato pa je v njiju trčilo še ogromno autov. mrtvih je preko 20 ljudi. to sem slišala ko je neka mama razlagala drugi.
zaslišal se je jok a ni bil jok obupanja, nesreče ob izgubi hčere ali sina. bil je jok sreče. očitno se je nekdo izvlekel in poskuša vstati ali pa se mi samo zdi. trenutno je v sobi piskalo 9 aparatov ki ti pokažejo ali tvoje srce bije. zdaj pa...to ni mogoče...slišati jih je bilo 10. to res ni mogoče. ali pa je kdo doživel zastoj srca čeprav v bistvu sploh ne vem kaj je to. jaz in biologija sva smrtni sovražnici.
''ohh Lily'' se je naprej oglašal glas ta trenutek najsrečnejše matere na svetu. je to spoh mogoče?! ravno prej sem slišala njen donin (lilyina mama) obupani glas ki je tožil za njeno hči. je sploh mogoče? bff je spet živa. kako? to sploh ni pomembno! važno da je spet med nami.
''dakota??!'' sem še slišala mamo ki se je oglasila nad mano. ''dd..dakota?'' je histerično ponovila. slišala sem pisk na mojem aparatu ki kaže bitje mojega serca. počasi se je upočasnjeval. umiram. zbogom mama, zbogom svet, čau lilyka.
''DDDAAAKKKOOOTTTAAA??!'' je histerično vreščala moja mama. stresla me je ''daj reči kaj! reči besedo! premakni roko! daj znak! povej da si živa! daky daj znak! PRROOOSSSIMM!'' prišla je zdravnica ali zdravnik. nevem več kdo je okrog mene. čudila sem kako je lily spet oživela ampak verjetno sva dve. dve od 10 ki sva zopet oživele.
videla sem meglo. bila je temna, skoraj črna megla ki je obdajala ves prostor. videla sem temne sence ki so se sklanjale nad mano.-to je bilo zadnje kar sem videla.
popolnoma sem zaprla oči. zgodilo se je nekaj nenavadnega. ko zapreš oči ponavadi vidiš temo ne pa bledo rumeni svetlobo ki prihaja od daleč. šla sem na proti svelobi. naenkrat sem pred seboj zagledala žensko. bila je ženska, ne ženska bilo je dekle z angelskim obrazom. zlato rjavi dolgi lasje so ji padali čez ramena ki je imela na svobodi oz. ni imela obleke ki bi ji zakrivala ramena. imela je zlati top ki ji je prekrival le prsi in dolgo zlato krilo od pasu naprej.
''pozdravljena dakota, sem suna (sana) duh sonca. zakrivila sem hudo reč zato danes stražim vrata v živim neznani svet, svet brez mej, svet duhov, demonov... zakrivila sem nesrečo v kateri si bila tudi ti. soncu sem ukazala naj svoje žarke vsmeri v voznika tovornjaka beguncev saj se mi je zdel tako bled...pravzaprav. zakaj jočeš?''
kajj duh sonca, sana, straži svet duhov, demonov, zakrivila nesrečo??? a sem res zmešana? kaj je zdaj to? zaspala sem! sanjam!
''ohh suna kaj mislite kateri razlog je razlog za moje solze?! moja smrt''
te besede so kar prišle iz mene ne da bi jih izrekla s pomočjo možganov.
''dakota? si res tako nesrečna ker si mrtva? bi postala spet živa?''
zdaj vem kaj se je zgodilo z lily.
''seveda bi bila rada živa''
''za to, predraga dakota, moraš sprejeti visoko ceno ki jo je tudi tvoja bff lily. si pripravljena?''
''karkoli'' sem odločo a nežno, skoraj priliznjeno in ohlepno po življenju odgovorila suni
''se pravi si pripravljena sprejeti tudi to da nikoli več ne boš enaka''
''seveda''
''potem predraga dakota si močno zaželi da bi bila spet v tisti bolniški postelji kot pred smrtjo...več ti ne smem povedati drugače te ne morem zopet oživeti. ''
zaprla sem oči in poslušala kako suna izgovarja zapletene, zame ki jih ne razumem tudi brezpomenske besede. izgovarjala jih je s tako naglico da je nisem razumela niti črke. cel čas sem mislila le na eno. na življenje.
uspelo mi je. vrnila sem se. ne vem kako a sem se. nora (moja mama) se mi je vrgla okrog vratu. ko me je zopet videla živo je skoraj ponorela. bila je presrečna. še v istem trenutko sva se z lily ki je ležala na drugem koncu sobe spogledali. vedeli sva da sva preživeli isto sranje. obe mrtve in spet žive. fak! ta svet ni niti malo več podoben tistemu kot prej. v sobi je tiho jaz pa slišim glasove vseh ki so v njej. omg. znam brati misli. tako je bil mišljen sunin stavek: svet ne bo več tak kot prej.
v par minutah sem vedela vsa imena ljudi v sobi. vedela sem prav vse. vse misli sem slišala. pa saj to niti ni tako slabo.
.........................................................................................................
če si mislite da bo zgodba zanimiva- nextajte
17. januar 2014
nextttt
18. januar 2014
aia slikce sem pozabla dat
te slikce so pred nesrečo
dakota (daky,jst):



lily (lilyane- moja bff):



nora (moja mama):



donna (lilyina mama):

18. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg