Forum
Pisala bom zgodbo na osnovi resničnega življenja francoske kraljice Marije Antoinette.
Nekateri dogodki in osebe bodo izmišljeni. Če vas zanima več o njenem resničnem življenju, vam bom z veseljem odgovorila.

1 next za začetek.

te zanima?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

28. julij 2014
next
28. julij 2014
Sem Maria Antonia Josepha Johanna Habsburška. Avstrijska nadvojvodinja. Hčerka cesarice Marije Terezije in cesarja Franca I. Rojena 2. novembra 1755. In to je zgodba mojega življenja.
____________________________________________________
februar 1770
Cela Avstrija se mrzlično pripravlja na mojo poroko. Vse poskuša usklajevati s Francijo ki bo že čez 2 meseca moj novi dom. Poročila se bom namreč s francoskim prestolonaslednikom (uporabljala bom francosko besedo-dofen) Ludvikom Augustom. Meni se zdi vse prečudovito in naravnost smešno. Vsi mi čestitajo in mi prinašajo poročna darila. Vem da se ne bi smela veseliti saj bi na mojem mestu morala biti moja preljuba sestra Marija Josephina, ki je umrla nekaj mesecev nazaj. K meni prihajajo tudi lepotni strokovnjaki iz Pariza. Prejšnji mesec je prišel tudi strokovnjak, ki si je ogledoval moje zobe, saj Francija zahteva, da so moji zobje beli in urejeni. Danes imam 2. pregled. Odhitim iz svojih soban, saj že zamujam. Za mano stečeta tudi dve spletični. Ko stopim v sobo, ki so jo preuredili v ordinacijo, me tam že čakajo star zdravnik, pomočnica in moj starejši brat Joseph. Uležem se na mizo pred mano. Zdravnik se mi nasmehne in reče: "Vaša ekselenca, izpuliti in premakniti vam bomo morali nekaj zob. Pri tem delu ne smemo uporabljati anastezije, ampak potrudil se bom, da bom previden. Joseph vidi moj prestrašeni pogled in se zasmeje: "No, no Antonija! Hočeš postati žena dofena ali ne?"
Nohte zarijem v kožo in poskušam misliti na kaj lepega. Ko je po dveh urah končno konec, se opotečem iz ordinacije in odhitim k sestri Kristini.
"Oh kristina," zamomljam, saj imam del ust tako zatečenih, da ne morem normalno govoriti.
"Grozno je! Ko bi se tudi jaz poročila z nekom iz države, ki nima tako velikih pričakovanj!"
Tudi Kristina se pripravlja na poroko. Poročila se bo s prestolonaslednikom dežele, katere imena se ne spomnim. Ljubosumna je saj moji poroki dajejo prednost.

"Počakaj, da vidiš kako lep nasmeh boš imela, ko bo vse to za tabo!" me poskuša razvedriti.
"Dvomim, da se bom sploh lahko še kdaj smejala s tako oteklimi usti."
Če ne bi na dvoru razsajale črne koze-strašna bolezen zaradi katere je umrla moja sestra-bi poseg opravili že 2 meseca prej. Tako pa mi bodo popravljali zobe vsak teden do konca marca.
V sobo prihiti ena od spletičen.
"Vaša ekselenca! Prišlo je darilo iz Francije!"
2 nexta za nadaljevanje.
28. julij 2014
next
29. julij 2014
Neeeextttt <33
29. julij 2014





__________________________________________
Ko pridem v sprejemni salon so tam že mati,nekaj služabnikov in sestra Karolina.
Ko pridem bližje, ugotovim da so poslali najmanj 200 oblek, metre in metre blaga, nakit, pahljače, skratka vse kar bi si lahko zamislila.
"Pridi Antonija," mi pomigne mati. "Izbrati si moraš stvari, ki bodo napolnile 100 skrinj. Francija je končno poslala stvari, da izbereš svojo doto."
Po celodnevnem izbiranju utrujena odtavam v svoje sobane. Bolečina v ustih se poslabša. Uležem se na posteljo in gledam portrete mojega bodočega moža, ki so mi jih poslali z dvora. Tedaj skočim na noge. Pozabila sem na ples, prirejen v mojo čast! Pozvonim z zvoncem in spletična prinese obleko zlato-rumene barve. Stečem po dolgih praznih hodnikih do plesne dvorane. Vstopim in vsi začnejo ploskati. Moja poroka je za Avstrijo zelo pomembna, saj bo končno sklenjeno nujno potrebno zavezništvo s Francijo. Tam je tudi nekaj francoskih pomembnežev, ki se kar ne morejo nehati čuditi avstrijskim modnim zapovedim. Cel večer preplešem in sploh ne vem več, s kom sem plesala in s kom nisem. Usedem se in dvorana potihne. Mati vstane in razglasi konec plesa. Umaknem se v svoje sobane in naročim kamilični obkladek. Bolečina je že skoraj popustila ampak ponoči se nočem zbujati, če bi se slučajno spet poslabšalo.
2 nexta za nadaljevanje
29. julij 2014
neeeext <3
29. julij 2014
next
29. julij 2014





_______________________________________________________
Končno je napočil veliki dan! Čeprav je že april, je na Dunaju še vedno zelo mrzlo. Dan je oblačen. Še zadnjič se razgledam po svoji sobi, saj se zavedam, da je ne bom nikoli več videla. Pred 3 tedni je odpotovala tudi Kristina.
V sprejemni sobani me že pričaka mati in avstrijski ambasador na francoskem dvoru-monsieur (tako ga moram klicati, saj je to francoska beseda, ki pomeni gospod) Mercy.
Mati se nasmehne in reče: "Francoski dvor je popolnoma drugačen kot avstrijski. Ambasador Mercy vam bo svetoval in vam pomagal. Poslušajte in ubogajte ga. Vsa pozornost bo na vas." V očeh imam solze. Monsieur Mercy se mi spodbudno nasmehne.
Mati me še zadnjič objame. "Nasvidenje draga moja."
"Zbogom mati." so moje zadnje besede ko stopim skozi vrata in se se usedem v kočijo. Sedaj uradno nisem več avstrijska nadvojvodinja. Ko pridem na francosko mejo mi bo podeljen naslov dofenove zaročenke. Pot traja dolgo časa. 4. dan vožnje prispemo do francosko-avstrijske meje. Amasador mi pomaga zlesti iz kočije. Po vlažnem listju stopam do madame (francoska beseda, ki pomeni gospa), ki me že čaka pred šotorom. Ko pridem do nje se mi prikloni in vrnem ji priklon. "Ta stavba je zgrajena točno na meji med Avstrijo in Francijo. " začne razlagati. "Ko boste na drugi strani boste dobili naziv dofenova zaročenka." Z roko mi nakaže naj vstopim. Poznam staro tradicijo da ne smem obdržati nič, kar bi pripadalo avstrijskemu dvoru. Oblečejo me v svetlo modro obleko, ki se sklada s francoskim modnim okusom. Ko sem nared, globoko vdihnem in stopim na francoska tla.
2 nexta za nadaljevanje.
29. julij 2014
neext:3
29. julij 2014
next
29. julij 2014





________________________________________________
Tam me že čaka druga kočija. Veliko razkošnejša kot kočija s katero sem prispela. Notranjost je iz modre svile z zlatimi resicami na zavesah. Krasi jo tudi perje. Za mano jaha veliko število spremljevalcev. Sedaj ni več dolgo do kraja, kjer bom spoznala francoskega kralja in mojega bodočega moža. Ko se vozimo začne sijati sonce. Mokro listje se lesketa, ko se svetloba odbija od njih. Zagledam nekaj velikih in razkošnih kočij. Radovedno začnem pogledovati skozi okna. Ustavimo se in slišim kako napovejo moj prihod. "Dofenova zaročenka, njena ekselenca, Maria Antonia je prispela." Slišim kako se trudi izgovoriti moje ime. Saj tako ali tako v nekaj urah to ne bo več važno, saj bom prevzela bolj francosko ime-Maria Antoinetta oz. kot me bodo klicali Marie Antoinette. Izstopim in pred stavbo podobno prejšnji, zagledam ljudi. Pravzaprav jih je več kot sem pričakovala. Tam je okoli 12 dvornih dam, služabniki, nekaj plemičev, nekaj članov kraljeve družine in seveda kralj. Kralj izgleda mlajši kot v resnici je. Okoli oči in ust ima smejalne gubice. Prijazno se mi smehlja. "Pozdravljeni madame! Dobrodošli v Franciji." me prisrčno pozdravi. Priklonim se mu in se mu zahvalim za dobrodošlico.
"Naj vam predstavim svojega vnuka, Ludvika Augusta." reče. Ludvik stoji za svojima bratoma, ki se umakneta in ga spustita mimo. Očitno je, da mu je nerodno. Prikloni se mi in mi izreče dobrodošlico. Nasmehnem se mu. Kralj prekine neprijetno tišino in me povabi v šotoru podobno stavbo.
2 nexta za nadaljevanje
29. julij 2014
next *__*
29. julij 2014
še en next
29. julij 2014
next
29. julij 2014
a lahko plis še mal oglašujete jest bom pa medtem napisala next?
29. julij 2014
next
29. julij 2014
neext
29. julij 2014





_______________________________________________
Ko podpišem vse papirje in prevzamem svoje novo ime, se odpeljemo proti palači. Ko izstopim iz kočije je na dvorišču in dolgih stopnicah že zbrana ogromna množica. Plemiči,dvorne dame,spletične,služabniki in otroci so prišli samo da bi videli mene-bodočo francosko kraljico. Vsi se mi priklanjajo, vendar si nihče ne upa reči niti besedice. Ko hodim po stopnicah majhni otroci stegujejo roke proti meni in mi podarjajo šopke in dobrote v majhnih lesenih košaricah. Končno vstopim skozi vhod in vsa darila izročim služabnikom. Zaslišim kako množica na dvorišču šepeta in ocenjuje moj videz. Madame, ki sem jo spoznala že na meji z Avstrijo in Francijo, je bila izbrana za nalogo, da mi pojasni pravila vedenja in pričakovanja francoskega dvora. Njeno ime je pravzaprav grofica de Noailles. Razkaže mi moje sobane. Palača je ogromna. Veliko večja kot tista na Dunaju. Odložim klobuček in odidem na večerjo. Za mizo sedi samo Ludvik. Pozdravim ga in prisedem. Izmenjava si komaj kakšno besedo. V trebuhu me črviči, ker je vse tako novo in nenavadno, jutri pa se poročim. Nič ne morem pojesti, za spremembo od Ludvika, ki mu sladica očitno tekne. Ker ugotovim, da je sedeti tam in nič pojesti brez pomena, se opravičim, vstanem, se priklonim in zaželim Ludviku lahko noč. Madame de Noailles steče za mano po hodniku. Očitno pretresena mi reče: »Madame! Ker uradno še niste dofenova žena, ne smete vstati od mize pred dofenom!« »Oprostite, nisem vedela.« se začnem opravičevati. »Zdaj je kar je. Naspite se.« reče, se prikloni in odhiti po hodniku. Utrujena se skušam spomniti poti nazaj do soban.
3 nexte za nadaljevanje
29. julij 2014
neext<3
29. julij 2014
neeext
29. julij 2014
next
29. julij 2014
.




______________________________________________________
Zbudi me grofica de Noailles. Prikloni se mi in mi začne govoriti nekaj o tem, kako pomemben je ta dan za Francijo. Ne poslušam je. Prihitijo štiri spletične, da bi me oblekle. Pred vrati je gneča. Vsi bi me radi videli, toda ni jim še dovoljeno, da bi prisostvovali jutranjemu oblačenju, saj še nisem dofenova žena. V jedilnici sem sama, saj ne smem videti ženina pred poroko. Poskušam pojesti kaj, vendar na koncu spijem le vročo čokolado. Ves preostanek dopoldneva preživim med frizerji in spletičnami, ko me pripravljajo za obred. Ko sem končno nared s spremstvom odidemo v cerkev v kateri so že zbrani vsi, ki kaj veljajo. Stopim v dvorano in vsi vstanejo. Sama grem do oltarja in podam roko Ludviku. Ta izgleda, kot da hoče, da bi bilo to čimprej mimo. Ob strani se mi na prestolu spodbudno nasmehne kralj. Ne spremljam kaj govori nadškof. Iz razmišljanja me predrami šele vprašanje, če vzamem Ludvika Augusta za svojega moža. Z rahlo zamudo odgovorim z da in Ludvik me poljubi na lice, nato pa si izmenjava prstana. Množica začne ploskati in vzklikati. Ludvik,kralj in jaz podpišemo poročno pogodbo, ki jo odnesejo v arhive. Sledi slavje. V plesni dvorani v palači z Ludvikom zapleševa prvi ples in kralj nama nazdravi. Tudi ostali začnejo plesati, medtem ko se jaz in Ludvik usedeva, saj naju čaka sprejemanje poročnih daril in dobrih želja. Slišim veliko prijaznih besed kot so: »Dolgo in srečno življenje vam želim vaši visočanstvi.« (zdi se mi nenavadno, da tudi dofena in njegovo ženo naslavljajo z vaše visočanstvo) in »Želim vam srečen zakon.« ter podobne želje. Končno pride čas, ko naj bi naju pospremili v spalnico, kjer naj bi preživela prvo noč kot mož in žena. Nadškof naju blagoslovi, kralj pove še nekaj besed v najino čast, nato pa vsi počasi zapustijo sobo, služkinje pa zagrnejo zavese. »Lahko noč.« reče Ludvik in se obrne na svojo stran. »Lahko noč.« mu zaželim nazaj.
5 nextov za nadaljevanje
29. julij 2014
next..Pol bom prebrala zj nimam časa
29. julij 2014
u173833
u173833
bom prebrala do konca
29. julij 2014
u173653
u173653
next
29. julij 2014
Ƥαωѕ zσηє ღ
Ƥαωѕ zσηє ღ
next
30. julij 2014
u172733
u172733
Neeext<3
30. julij 2014
Next
30. julij 2014
u175616
u175616
neext
30. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg