Forum
u137642
u137642
Hamburg je čudovito mesto.
Prepričalo me je s svojo svežino, neposrednostjo.
Je ravno prav veliko mesto zame, ravno dosti razvito, za razliko od prevelikega in nemogočega New Yorka kjer sem prej živela.
Čeprav se počutim kot ubežnica pred preteklostjo, mi ni mar.
To je želela moja mama.
Trenutno je čisto svež hamburški burek in s polnimi usti momlja, da boljšega še ni jedla. Z mini-busom se peljeva v najino 'novo' stanovanje. Včeraj sva se vselili vanj, medve, ubežnici pred preteklostjo. Čeprav je treba še vse razpakirati in pomiti stanovanje sva že od sedmih zjutraj pridno na nogah in raziskujeva Hamburg. Septembra bom začela tu obiskovati šolo. Ker je v bistvu že nekako začetek avgusta, to v meni vzbuja srh.
Srh, ki me je tudi ob odhodu iz New Yorka.
Moj oče je prevaral mojo mami, to je bila le še češnjica na vrh popolnoma šibkega odnosa.
Bilo je hudo, bilo je boleče a sedaj sva prekinili staro in začeli novo življenje.
Ne, nisem navezana na mojo mamo tako kot se sliši. Sem veliko večja upornica kot se zdi.
Upornica, ki sedajle izstopa na avtobusni postaji pred velikim modernim blokom, mojim novih domom.



● Louise, 15 let●
09. avgust 2013
u137642
u137642



Vedno sem veljala za popolno čudakinjo.
A ni me brigalo.
Bila sem punca, ki je živela za samosvojo modo, neodvisno mnenje in kulturno vedenje. Nikoli nisem pomislila, da bi bilo drugače.
Moje življenje namreč. Pod peresom moje duše, ujeto v perfekcionistko sem hotela vse življenje do potankosti načrtovano, urejeno, popolno.
Bila sem mešanica optimista in realista, ki je že trikrat prebolel anoreksijo. Vse to me je izstradalo.
Stradalo me je vse, kar se mi je dogajalo. Zato sem sedaj tu, v Nemčiji. Z mamo, ki je bila izstradana od očeta. Dokaj slabo mamo, deloholičarko. A kaj hočeš. Tu sem, v Nemčiji, novim izzivom naproti.
09. avgust 2013
u137642
u137642
"Ne, babi, tisti parfum v tvoji kopalnici ni moj ..."
sem po telefonu pojasnjevala moji malo dementni babici. Bila je glavna ovira pri selitvi iz New Yorka, ona in njena zmedenost.
A dozdevalo se mi je, da ima babica sedaj v glasu nekoliko več radosti kot prej. Tiste lepe radosti, ki je vedno manjkala njeni zagrenjeni silhueti.
Ozrla sem se po moji sobi.
Urejena, ni še popolna. Treba je natančneje postlati, pa bo, seveda, tako!



Moja mama je bila vedno bogata. S svojo službo bajne delničarke je med drugim vzdrževala tudi mojega 'lenega, neodgovornega, ničnega' očeta, ki je sedaj lepo ostal v New Yorku brez stanovanja in s tem strehe nad glavo. Prav mu je, ženskar.
Od nekdaj si v glavo vtepujem, da očeta sovražim. Ta občutek mi daje moje mama, ženska ki me že celo življenje 'šimfa' proti očetu.
To mi nikoli ni dalo miru.
Mama je v kuhinji pila malinovec in pospravljala posodo v kuhinjo.
Včasih je bila odvisna od cigaret sedaj pa vsakič, ko si zaželi dimne omame v usta vtakne malinovec, da ima nekaj v ustih. Obožuje malinovec, namreč. Nekaj plastičnih steklenic blagovne znamke 'Swetty drink' si je prinesla sabo, ne vem če jih imajo tudi v Hamburgu. Kaj bo, če jih nimajo?! Bo potem spet začela kaditi?
Ah, dokler ima še pet litrov se ne smem preveč obremenjevati.
V javnosti nerada govorim o moji družini. Vedno sem hotela izpostavljati le sebe, biti posebna. Zaradi tega nikoli nisem imela ravno veliko prijateljic. A vedno je bil moj moto, da 'ne skrbi, bodi srečen' in upoštevala sem ga.
Uživala sem v svojem bolj in manj težkem življenju, ki je doživljajo velike vzpone, še več in še bolj intezivnejše pa padce.


09. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg