Forum




ℓυмσѕ! *ρα šє ℓυčкα ρяιžgє* ησ, ℓαнкσ ѕє кя ρяιρяανιтє ηα ѕραηנє, кσ נαѕ тυ ηєкє ρяєנ яαzℓαgαм, αмραк νѕєєησ ραč šє мσяєм ηєкє ρσνє∂αт. мσgσčє ѕтє žє к∂αנ ρяєנ вяαℓι кαкι мσנ Ι∂ ƒαηƒιc ιη мє žє ρσzηαтє, мσgσčє ρα ηє. ησ, тσкяαтηα zgσ∂вα ρα ηє вσ gσνσяιℓα σ Ι∂..
мαℓσ ѕєм gℓє∂αℓα тαк ρσ ƒσяυмυ, ρα ηιѕєм яανησ ηєкє zgσ∂вє σ čαяσνηιкιн ηαšℓα.. σ ναмρяιян žє, αмραк σ ηєкєм čαяσвηєм ѕνєтυ ρα gℓιн ηє. ησ ιη кєя נαѕ ραč σвσžυנєм νѕє тє ƒαηтαzιנѕкє кηנιgє/ƒιℓмє/ιgяcє ѕєм ѕє ραč σ∂ℓσčℓα єησ zgσ∂вσ σ čαяσνηιкιн ηαριѕαт..
ρα кєя ѕσ мι ναℓ∂α тυт кαкє ∂яυgє ƒαηтαzιנѕкє zgσ∂вє νяєנι, вσѕтє мσgσčє кנє σραzℓι, ∂α נє ραč ρσ∂σвησ αℓι єηαкσ. ιη тσ ναм z∂αנ žє ν ηαρяєנ ρσνєм, ∂α ѕє ηєσ ρσℓ к∂σ ѕρσмησ, ∂α ραč кασ "ƒєנкαм".. ℓαнкσ ρα zαѕℓє∂ιтє кαנ ιz (тσ ѕσ мσנє ηαנℓנυвšє..): нαяяу ρσттєя (кηנιgє ιη ƒιℓмι кσт νѕι νємσ), нιšα ησčι (тσ נє zвιякα кηנιg – σ ναмριяιн), ηנєgσνα тємηα тναя (тσ נє тυт zвιякα, ρα вσм νι∂ℓα čє вσ кαנ σ∂ тυ), ναмριяѕкα αкα∂ємιנα (zвιякα - čє вσ кαנ σ∂ тυ, вσ zєℓσ мαℓσ..), ѕσмяαк (ƒιℓмι ιη кηנιgє – ηєкє вσ σ∂ тυ..), ωιzαя∂ ΙθΙ (тσ נє ιgяcα.. σ∂ тυ вσ кя ηєкαנ), ωσяℓ∂ σƒ ωαяcяαƒт (тσ נє тυт ιgяcα.. мσgσčє ηєσ яανησ ƒυℓ νєℓιкσ σ∂ тυ… נαѕ ιgяαм σησ ηαנησνєנšσ мιѕтѕ σƒ ραη∂αяια).. z gσѕρσ∂αяנα ρяѕтαησν ρα мιѕℓιм, ∂α ηє вσ ηιč χđ. мσgσčє ѕєм šє кαנ ρσzαвℓα ιη вσм ραč ѕρяσтι ηαριѕαℓα..
υραм ∂α вσ ναм νšєč ιη נє ηα ιgяαн тυ∂ι ηєкαנ тαкιн, кι ιмαנσ яα∂ι тυт тαкє ƒαηтαzιנѕкє ѕтναяι… кєя zα∂ηנє čαѕє ѕσ Ι∂ ƒαηƒιcι ƒυℓ ρσρυℓαяηι.
кєя ρα נє šσℓα, ρα נαѕ šє ηєкє ∂яυgє ѕтναяι ριšєм ηє вσ тσℓкσ-кяαт ηєχтα… єηкяαт ηα тє∂єη яєcιмσ, ρσℓ ѕє вσм ραč ρσтяυ∂ℓα, ρα ρяσвαℓα мαℓσ ∂αℓנšι ηєχт ηαριѕαт. тυт čє gα ηєкαנ čαѕα ηє вσ, šє ηє ρσмєηι, ∂α ѕєм ηєнαℓα ριѕαт, αмραк ѕαмσ ηιѕєм υтєgηιℓα αℓ ρα ѕє мι ηι ∂αℓσ..
ησ, ρα gяємσ кя к ρяνємυ ∂єℓυ.. нσρє уσυ ℓιкє ιт :**

★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩

▲ ¢ħαρтeя Ι ▲

Iz trgovinice sem stopila na ulico mesta Whitehorse, v Yukonu, Kanada. Pred sabo sem brcala kamenček. Hodila sem proti domu, z vrečko v kateri je bil paket za mojo babico. Velikokrat me pošlje v to trgovinico. Da mi kuverto, katero dam prodajalki, ki izgleda kot stara čarovnica (prav srhljiva je!), ona mi pa potem vedno da paket. Tako da ne vem po kaj grem in kaj dobim. Zakaj še nikoli nisem pogledala v kuverto ali paket? Hja, dozdeva se mi, da bi babica nekako vedela, če bi to naredila. Rahlo srhljivo kajne? Čeprav moja babica ne izgleda niti malo srhljivo in je najboljša in najprijaznejša babica na svetu! In sama živim z njo. Starša me obiščeta enkrat na leto, čeprav ju zdaj že dolgo ni bilo. Naj bi bila neka pustolovca in raziskovalca, nič več mi namreč nočeta povedati.
Pred kakšnim tednom sem končala s službo v pekarni, kjer delam samo čez poletje. Moja najboljša prijateljica Miranda pa je še na počitnicah, zato je tukaj tak dooolgčaaas. Sicer pa se bo zelo kmalu začela šola in šla bom v prvi letnik. Ja, stara sem 15 let. Ime pa mi je Alicia Frostwhisper. Prosim, da se ne norčujete iz mojega priimka, čeprav je zares čuden. Mislim, kdo pa se piše ledeni šepet? Imam dolge svetle lase. Pravzaprav so skoraj beli. In modro-sive oči. V glavnem, z babico živiva izven mesta, čeprav pogosto hodim sem (v mesto). Tudi osnovno šolo sem obiskovala v mestu, ker sva z babico res bolj na samem. Prišla sem do avtobusne postaje in nisem rabila dolgo čakati, da je avtobus pripeljal. Stopila sem nanj. Ravno ko sem iskala prosto mesto, ko me je ogovorila neka starka.
»Vnukinja Kelsie Frostwhisper?« me je vprašala. Zakaj me vse starke poznajo? In ogovarjajo!
»Ja, to sem jaz. Alicia Frostwhisper,« sem odgovorila.
»Oh dragica, me veseli da sva se spoznali. Jaz sem Elizabeth Redflame,« je dejala. Oči so se ji rahlo zasvetlikale. V oranžnem odtenku… »Prosim, nesi to svoji babici.« Iz vrečke je potegnila stekleničko (noter je bila neka tekočina) in mi jo dala. »In ne odpiraj, ker te vonj lahko omami!«
»Prav…« sem hitro rekla in stekleničko potisnila v vrečko, katero sem dobila v trgovinici.
»Sedaj pa si lahko v miru poiščeš svoj prostor,« je rekla ga. Redflame in se mi nasmehnila. Noge so me hitro odnesle naprej do praznega sedeža. Uf, tale pa je bila malo čudna, čeprav prijazna! Pa še Redflame se je pisala. Rdeči plamen, ha? Res, kam gre ta svet! Nekaj časa sem se še vozila. Končno se je avtobus ustavil na postaji, kjer sem morala izstopit. Da bi prišla do doma, sem morala še po ozki cesti, ob kateri so bile samo tri ali štiri hiše na ne vem koliko metrov. Hodila sem torej po znani cesti in opazovala naravo naokoli. Sčasoma mi je postajalo vedno bolj vroče. Bilo je prijetnih in precej normalnih (vsaj za tukaj) 15 stopinj. Na sebi sem imela samo jopo, ki sem si jo slekla. To se mi je to poletje že večkrat zgodilo. Postalo mi je presneto vroče! Čeprav je bilo tokrat veliko bolj izrazito. Hodila sem torej naprej in bilo mi je kar vroče, ko sem končno zagledala staro in veliko vilo. Dom.
»Babi! Doma sem!« sem zavpila iz veže kjer sem se sezuvala.
»Pa si le prišla, dragica,« se je v veži pojavila moja dokaj mlada babica.
»Mhm. Hej, neka gospa Redflame ti pošilja tole,« sem rekla in iz vrečke potegnila tisto stekleničko.
»Ah, Elizabeth se je spomnila name,« je rekla babica in mi vzela stekleničko iz rok. »Upam, da nisi odpirala stekleničke. To je zelo močan napoj, ki te lahko takoj omami.«
»Babi! Saj živimo v 21. stoletju! Ne kuhamo več nobenih napojev!« sem vzkliknila.
»Vem, dragica. Babica je pač bolj staromodna, saj veš,« je hitro rekla babica. Kot da bi se malo izmikala pravemu odgovoru…

αłı¢ıα:


21. januar 2013
neeeext!
21. januar 2013
u119503
u119503
neextttt!< 3
21. januar 2013
next. ;*
21. januar 2013
u117381
u117381
Neeext!!
21. januar 2013
neeext
21. januar 2013
u96670
u96670
neeeeext! ;**
21. januar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!
21. januar 2013
neeeeeexttttttt:3
21. januar 2013
u119696
u119696
Next Plošim *PuppyKittyEyes* < 3
21. januar 2013
Neext!!
21. januar 2013
u116976
u116976
neeeeeeext
21. januar 2013
αωωн нναℓα ναм zα ρяνє ηєχтєє.. ηιѕєм ѕι мιѕℓιℓα, ∂α вσ zgσ∂вιcα тαк вяαηα :**
z∂αנ вσм ηєχтαℓα кєя мαм čαѕ, ρα ηєкαנ žє мαм ν ηαρяєנ ηαριѕαησ.. c:

★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩





¢ħαρтeя 2

»A je še kaj sladoleda? Lačna sem,« sem rekla. Celodnevno pohajkovanje po mestu te pač izčrpa.
»Mislim, da,« mi je odgovorila babica. Odšla sem v kuhinjo in odprla skrinjo. Vame je puhnil prijeten hlad. Tako sem kar stala tam.
»Alicia, ja kaj pa delaš?« sem zaslišala babico.
»Sladoled iščem,« sem rekla.
»To se mi ne zdi ravno kot iskanje sladoleda,« se je nasmehnila babica.
»Če pa je tako vroče!« sem rekla, med iskanjem sladoleda. Tako prijetno je bilo roke tiščati v mrzlo skrinjo.
»Vzemi že ta sladoled in zapri skrinjo,« je rekla babica.
»Ja takoj.«
Iz skrinje sem potegnila kornet in jo zaprla. Odpravila sem se v dnevno sobo in počila na kavč. Prižgala sem CNN News. Saj ne, da to gledam.
»Iz New Yorške banke poročajo o vlomu,« je povedala napovedovalka. Počakala sem, kaj bo povedala naprej. Pridružila se mi je še babica. »Po natančni preiskavi so ugotovili, da vlomilec niso odnesli ničesar, zato pa so odprli vse sefe. Priti je moral mimo vseh varnostnih naprav in ugotoviti gesla sefov. Vhodna vrata in okna niso poškodovana. Policija še zdaj ni razkrinkala storilca in niti ne vedo, zakaj bi ta sploh odprl vse sefe in ničesar odnesel.«
»Kaj pa je bilo to?« sem vprašala, ko je napovedovalka začela govoriti o naraščajočih cenah.
»Marsikaj se dogaja. Stavim, da je kdo spet izumil kakšno napravo in se sedaj malo poigral,« je rekla babica, ki je izgledala rahlo zaskrbljeno. Preklopila sem na Disney Channel. Televizijo sem gledala še kakšni dve uri, dokler nisem morala iti spat. Odšla sem v svojo sobo, ki je v prvem nadstropju. Umila sem si zobe in se stuširala. Sicer mi je prav pasalo, ampak vseeno je rahlo strašljivo, če se tuširaš s skoraj ledeno vodo. Res ne vem, kaj mi je danes! Ko sem legla na posteljo sem še nekaj časa opazovala lovilce sanj, ki so viseli po moji sobi. Babica je pač staromodna in se še vedno drži takih starih običajev in vraž. Čez nekaj časa se spomnim, da sem žejna. Zato vstanem in odidem po stopnicah v kuhinjo. Natočim si kozarec vode in dodam še eno kocko ledu. Ravno ko mislim oditi nazaj v sobo, zaslišim babico, ki se pogovarja po telefonu. Počasi se približam vratom iz kuhinje. Na hodniku, ob stopnicah je telefon. Tam torej mora biti babica. Napnem ušesa in poslušam.
»Že celo poletje se je po malem izražalo. Ampak morala bi jo videti danes. Ko je si je šla po sladoled je skoraj splezala v skrinjo!« je po tiho razlagala babica. »Ja, res bi bilo najbolje, da bi prišla jutri,« je rekla po nekaj časa tišine. »Okoli kosila? Prav.« Spet je nekaj časa vse tiho. »Sem slišala ja. Misliš, da je res povezano z našimi? Ampak kdo bi želel narediti kaj takega?« Spet malo tišine. Babica verjetno vneto prikimava. »Seveda. no, se vidimo jutri. Alicia prisluškuje, zato ne morem povedati še kaj drugega. Adijo!«
Kako za vraga ve, da sem tukaj?!
»Babi, nisem namerno prisluškovala! Prisežem!« vzkliknem in stečem okoli vogala k njej. »Samo po vodo sem šla in po pomoti vse slišala.«
»Vem, vem. Ne opravičuj se,« se nasmehne babica. »Tako ali tako boš jutri vse izvedela.«
»Prav. Lahko noč babi,« sem rekla.
»Lahko noč Alicia,« se je poslovila babica. Stekla sem po stopnicah nazaj v mojo sobo in hitro zlezla v posteljo. Tokrat sem takoj zaspala.
22. januar 2013
**тαм ѕєм тяιкσтηιкє ρяι "cнαρтєя" ρσzαвℓα..
22. januar 2013
Neeext
22. januar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
22. januar 2013
u87373
u87373
neeexxxtt
22. januar 2013
u116976
u116976
neeeeeext
22. januar 2013
Waaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaw, tvoja zgodbica mi je fuuuuuuuuuuuuuuuul ušeč! Super je!
Aja, tud jaz sem obsedena z fantazijskimi stvarmi :'D
22. januar 2013
neeeeeeeext!
22. januar 2013
Next!!!
22. januar 2013
Next!!
22. januar 2013
u96670
u96670
next
22. januar 2013
u93404
u93404
neeeeeeeeeeext.!!+nova bralka. tole je glih ena super zgodbica zame..!
22. januar 2013
u114756
u114756
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext+mi je všeč da pišeš nadnaravno zgodbo :'D Vse tiste knjige in filme, ki si jih tam čisto zgoraj naštela obožujem imam pa eno željoo bi brala-Vampirji in čarovnice (ne fejkam za tabo o čarovnicah sam tak sem js že vnaprej razmišljala) http://www.igre123.com/forum/tema/objem-vampirja.%28vampire-hug.%29/49325/
23. januar 2013
u114139
u114139
♥neeeeeext♥
23. januar 2013
neextt ♥
23. januar 2013
σкєנ, кσ ѕєм ηαριѕαℓα ∂α вσ єηкяαт ηα тє∂єη ηєχт, ѕєм мιѕℓα ηα тє, кσ ηє вσм мєℓα ι∂єנ.. z∂αנ ρα мαм žє ηєкαנ νηαρяєנ ηαριѕαησ, ρα ι∂єנ мαм ηα ρυηєє ιη кя σвנανιм/ηєχтαм ραč.. :ρ

ρα єηα ѕтναя вσ тυ∂ι ρσ∂σвηα ιz zвιякє кηנιg ѕєρтιмυѕ нєαρ.. (zαנ ѕєм ѕє ѕρσмηιℓα)

★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩ ★ ✩





▲ ¢ħαρтeя Э ▲

Ko sem naslednje jutro odprla oči, sem se še nekaj časa pretegovala v postelji. Morala sem izkoristit še nekaj časa počitnic, preden bom začela z gimnazijo. Počasi sem vstala in se odpravila v kopalnico. Umila sem si obraz in zobe. Nato pa sem si še počesala lase. Nenadoma sem v svojem odsevu opazila, da nekaj ni prav. Kaj?! To ni prav! Je to sploh naravno?
»Babi!« sem histerično zavpila. »Na pomoč! Pomagaj!«
Začela sem brezglavo tekati iz kopalnice v sobo in nato po stopnicah v kuhinjo.
»Kaj je narobe Alicia?« je takoj k meni prihitela babica.
»Poglej moje oči!« sem v grozi zavpila. »Poglej kakšne so!«
Babica me je pogledala v oči in se nasmehnila.
»To je naravno, otrok,« je rekla. »Pojdi se zdaj preoblečt, potem pa pridi na čaj. Pozneje pa kot veš, pričakujeva goste.«
Nisem se ravno najbolj pomirila, ampak sem vseeno odpravila nazaj v mojo sobo. Iz omare sem hitro izbrskala kavbojke in neko majico. Spet sem se pogledala v ogledalo in se zazrla v svoje nič več modro-sive oči. Bile so srhljivo svetlo modre barve. Pravzaprav so bile zelo zelo svetle. Ledene. In morda so čisto malo žarele. Spet sem odšla nazaj v kuhinjo, kjer se je babica sukala po kuhinji in pripravljala čaj. Sesedla sem se za mizo.
»Taka več ne morem med ljudi!« sem se pritoževala. »Kako naj grem čez par dni v šolo! Vsi bodo me imeli za čudakinjo!«
»Čisto lepo te bodo sprejeli,« me je mirila babica in predme postavila skodelico čaja.
»Ne verjamem,« sem vzdihnila. Čakala sem, da bi se čaj ohladil. Spet mi je bilo vroče! Res več ne vem kaj mi je. Kaj če se spreminjam v mutantko?! Babica je začela peči kekse, zato je kuhinja postala precej vroča. Odločila sem se, da grem malo na sprehod. Potem sem se spomnila svojih ledeno modrih oči, zato sem raje šla v dnevno sobo. V dnevni sobi sem zadnjič pustila svoj prenosni računalnik. Sedaj sem ga vzela in vklopila. Malo sem pogledala novice iz zvezdniškega sveta, čeprav se ravno najbolj ne zanimam za zdajšnje zvezdnike. Jaz poslušam rock in konec. Potem sem pogledala še na Facebook in Twitter. Klikanje po računalniku mi je vzelo toliko časa, da so se iz kuhinje začele širiti omamne vonjave po kosilu in kmalu je zazvonil zvonec pri vratih. Nisem se kar dosti brigala za to. Tako ali tako pa nočem, da me kdo vidi zaradi teh oči. No, morda tistih, ki ne vedo kakšne so, ne bi motilo. V glavnem, še naprej sem sedela pri računalniku.
»Alicia?« sem zaslišala. To ni bila babica. Ampak ta glas vseeno poznam.
»Mami?« dvignila sem pogled. In res je bila tam. Svetlolasa, tako kot jaz, je stala na pragu dnevne sobe in me opazovala.
»Mami!« sem se zadrla, skočila pokonci in ji planila v objem.
»Tako si zrasla,« je govorila mama, jaz pa sem jo še kar stiskala.
»Kje si bila tako dolgo?« sem jo vprašala.
»Saj veš, da sva z očijem imela delo.«
»Saj res, kje pa je?«
»Tukaj sem,« se je oglasil še en znan glas.
»Oči!« sem vzkliknila in tudi njega močno stisnila. Tudi on je imel svetle lase. Pravzaprav smo v družini vsi svetlolasci. Tudi babica je.
»Izgledaš tako odraslo!« je rekel oči, ko sva se nehala objemati.
»Saj je že stara 15 let,« se je v dnevni sobi pojavila babica. Spet sem pogledala starša in ugotovila, da imata prav tako svetlo modre oči. Vse skupaj je malo čudno…
»Gremo v kuhinjo,« je rekla babica in sledili smo ji v kuhinjo. Sedla sem na stol, babica se je sukala ob štedilniku, oči in mama pa sta obstala ob vratih. Nato sta le sedla.
»Torej…« je začel oči. »Slišala sva, da ti je zadnje dni bilo precej vroče.«
»Ja…« sem zamomljala. A sta prišla samo zaradi tega, da me bosta peljala k zdravniku, ali kaj?
»Poglej me Alicia,« je rekla mama. Nerada sem jo pogledala, saj nisem želela, da opazi moje sijoče svetlo modre oči.
»To je to!« se je razveselila mama.
»Nočem da me peljeta k zdravniku! Čisto v redu se počutim! Nič mi ni!« sem vzkliknila.
»Kaj pa bi ti naj bilo?« me je zmedeno vprašala mama.
»Alicia je še vedno čisto človeška in tako tudi razmišlja,« je pripomnila babica.
»Saj pa smo vsi ljudje,« sem rekla, tokrat tudi jaz zmedeno.
»Ne, čarovniki smo,« je resno rekel oči. Čudno sem ga pogledala, nato pa sem se začela na glas režati.
24. januar 2013
NEEXT
24. januar 2013
u117381
u117381
Neeeeeeext!!
24. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg