Forum
▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

► Hαι.♡
► pιšeм ɴovo zɢodвo υpαм d vαм вo υšeč :3
► Brez prepιrα oĸαy?
► ɴe oɢlαšυj!

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

UVOD

Živijo, jaz sem Anna . Stara sem 16 let. Danes se bom preselila v Ajdaho h stricu Marku . Pred mesecom so moji rejniški starši ugotovil, da imam v Ajdahovu sorodnike oziroma bolj natančno strica in njegovo ženo Hannah. Se sprašujete zakaj rejniški starši? Ko sem bila stara enajst let sta starša odšla na križarjenje za 14 dni, dan ko naj bi se vrnila bi imela moja mami rojstni dan, ko sem ju poklicala sta povedala, da prideta iz izleta bolj zgodaj dopoldne. Čakala sem in čakala in nato prejela klic neznane telefonske številke. Klicali so iz policije, da je ladja na kateri sta bila moja starša zadela ob čeri in potonila. Takrat je bil težek dan zame. Ampak, da se preselim h stricu je dobra priložnost za nov začetek.

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇







► To ѕeм jѕт х'd

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

► Zα ɴeхтαɴje вoм vedɴo rαвιlα 5 ɴeхтov<3
17. oktober 2014
Next
17. oktober 2014
next
17. oktober 2014
next
17. oktober 2014
še dva *o*
17. oktober 2014
next<3
17. oktober 2014
u166108
u166108
Next
17. oktober 2014
jutri dobite next<3
17. oktober 2014
next<3
17. oktober 2014
▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

► Hαι.♡
► Ker je že 5 ɴeхтov oz. 6 ѕeм ѕe odločιlα dα ɴeхтαм<3
► Zα тα ɴeхт ѕeм ѕe ғυll poтrυdlα, zαтo υpαм, dα doвιм več ĸoт 5 ɴeхтov :3

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

1.Poglavje

Zbudila sem se ob polnoči. Začutila sem hladen veter, pa čeprav se bila v vlaku in to ni bilo mogoče, saj so bila okna in vrata kot vedno zaprta. Tisti hip se mi je v kabino pridružila neka punca po imenu Rebecca. Imela je nenavadne rjavo-rdeče oči in bila je mrzla kot sneg. Vprašala sem jo kam je namenjena. Strogo me je pogledala in se obrnila nazaj proti oknu. Ta čas mi je bilo kar malo nerodno, saj sva bili obe tihi in nobena ni spregovorila ničesar. Iz zvočnika pa se je končno zaslišalo: »Postaja Ajdaho!« Skočila sem iz sedeža in zapustila vlak. Ko sem se vzrla nazaj v vagon,da bi pomahala Rebecci, je ni bilo več tam. Pomislila sem, da se je vkrcala ven že eno postajo prej, pa tega sploh nisem opazila, ker je bila tako ali tako zmeraj tiho. Hodila sem po makedamu, ki me je vodil do koče sredi gozda. Koča je imela še star zvonec, tisti z ročajem. Potrkala sem. V tistem hipu me je zagrabila trema. Nisem vedela ali naj ga vikam ali tikam. Odprla so se vrata in kaj? To sploh ni stric Mark ampak neki fant in mi rekel: » Ti si najbrž Anna, jaz sem Max tvoj bratranec. Nič mi ni bilo jasno. V mislih sem si rekla: » Pa sej mi ni nihče povedal da imam bratranca?!« Vstopila sem v hišo v kateri je bilo polno nagačenih živali. Moj stric je po poklicu lovec in to pojasni vse, zakaj živi v koči sredi gozda in zakaj ima na stenah nagačene živali in trofejo lovskih pušk. Iz kuhinje pa je že zadišalo pa slastnem kosilu. Hannah je prišla do mene in močno objela, rekla mi je: »Živijo Anna, Mark mi je že veliko povedal o tebi, mislim da se bosta z Maxom kar dobro razumela!« Pospremila me je do moje sobe. Zelo sem bila presenečena nad tem, da imam svojo sobo, mislila sem da bom spala na kavču ali pa da bova z Maxom imela skupno sobo. Razpakirala sem svoje stvari v omare, predalnike in celo svojo nočno omarico sem imela. Pogled skozi okno je gledal na prečudovito pokrajino. Mojo zasanjenostjo pa je zmotil zvonec vrat. Hitro sem stekla po stopnicah navzdol do tako rečeno »mojega novega brata« in ga vprašala, če je stric Mark. Skupaj sva odšla odpret in ja bil je stric Mark, vendar je bil videti nekam zaskrbljen. Komaj da me je uspel pozdraviti, že je odšel h Hannah in ji nekaj prišepnil. Tudi Hannah je postala zaskrbljena. Na vsak način se hotela izvedeti kaj se dogaja. Maxa sem vprašala, če je stric Mark vedno takšen. Samo skomignil je z rameni in se pognal v svojo sobo. In nič mi ni preostalo, kot da še jaz odidem v svojo novo sobo. Ulegla sem se v posteljo in ko sem že skoraj zaspala, so me zbudile sirene policajev in reševalcev. Bila sem zelo utrujena, zato se nisem zmenila zanje. Zjutraj sem se zbudila ob sedmi uri, odšla sev v kuhinjo. Tam so bili že vsi in jedli zajtrk. Povedala sem jim, da mi nedela budilka in zakaj me niso prišli zbudit. Stric Mark je končno spregovoril in rekel: » Mislili smo, da boš jezna, če te zbudim, zato smo te pustili spati.« Max je prinesel časopis in ga vrgel na mizo. Na prvi strani časopisa pa je pisalo: »Nekdo ustrelil punco Rebecco staro 16 let« Spomnila sem se, da je bila ta punca z mano v vlaku. Natančno sem prebrala članek in ugotovila, da se je umor zgodil blizu naše hiše. Postala sem zaskrbljena. Nato se je uglasil Max in rekel: »Čez dva meseca se prične šola, zakaj nebi odšla do mesta in spoznala tvoje nove sošolce?« Privolila sem, saj mi drugega ni preostalo. Zapustila sem hišo in hodila po gozdnih poteh. Nato pa sem naletela na krvav odtis čevljev.

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

► Upαм dα vαм je všeč х'd
► Čαv-Čαv<3
17. oktober 2014
neeext ! <33
17. oktober 2014
wooow next!!!
17. oktober 2014
next res dobra zgodba<3
17. oktober 2014
hvalaaa<3
17. oktober 2014
next<3
17. oktober 2014
Jujujujujuj. Napeta in zanimiva zgodba. Opazam da je velko več zgodb v katerih nastopa moje ime ja in zarad tega sem full happy. Yes, I'm death. Hahaha(joke)
No torej vsebina mi je zelo všeč ker res obvladaš in znaš celotno zgodbo nardit da res not padeš in si čisto v tistem svetu kot da bi blo vse resnično.
Upam da znajo eni cenit tudi take zgodbe na pa samo fanficov. Proti fanficom nimam nič proti ampak res je težko dobit bralce če pišeš kakšno ljubezensko, pustolovsko, fantazijsko... bla bla bla. Skratka, lahk si ponosna nase.^-^-♥♥♥♥
17. oktober 2014
u166108
u166108
Next full je dobr pa če se ti da se lohk das slike
17. oktober 2014
u181195
u181195
next
17. oktober 2014
Next
17. oktober 2014
joooj hvala usem danes al pa ju3 dobite next x'd
18. oktober 2014
Ok. Next
18. oktober 2014
u180610
u180610
neext;*
18. oktober 2014
u173914
u173914
next
18. oktober 2014
u173906
u173906
next
18. oktober 2014
next
18. oktober 2014
▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇
► Hαι.♡
▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

Odločila sem se, da preiščem okolico in najdem morilca. Iskala sem še druge dokaze a nič ni bilo. Z svojim telefonom sem slikala odtis stopala. Hotela sem oditi domov, a sem pomislila, da bo izgledalo čudno, če se tako hitro vrnem nazaj. Sprehajala sem se po gozdu in sledila krvavim stopinjam, ter naletela na majhno leseno kočo, ki so jo stražile pet velikih ključavnic. Pomislila sem: »Kaj za vraga je tako pomembno, da je zavarovano z petimi ključavnicami?« Približala sem se koči in pokukala skozi majhno okno. Videla sem zelo slabo, saj so bila okna vsa prašna in umazana. Vse skupaj sem raje pustila na miru, da nebi kaj uničila in odšla domov. Doma ni bilo nikogar, zato sem imela priložnost, da malo prebrskam predale. Na koncu hodnika sem ugledala stara lesena vrata. Odprla sem jih in zagledala stopnice. Vodile so me do kleti, kjer so hranili stare slike, medalje, pokale in različna pomembna pisma in dokumente. Naslonila sem se na steno in h krati nevede pritisnila na skalo, ki je odpirala skrivno sobo. Stopila sem v sobo in ugledala knjižnico. Iz police sem potegnila knjigo z naslovom: »Kako ubiti vampirja!« Vsebina knjige se mi je zdela kruta, zato sem jo hotela postaviti nazaj na polico, a mi je padla iz rok. Iz nje je zdrsnil majhen ključ. Po hiši se je slišalo korakanje. Pomislila sem: »Kaj če me dobijo,da sem stikala po njihovih stvareh? Kaj če me ne bojo hoteli več imeti?« Hitro sem pograbila ključek in ga potlačila v žep. Zapahnila z vrati in stekla v sobo. Nekdo je potrkal na vrata moje sobe. Negotovo sem rekla: »Naprej?!« Vstopila je Hannah in me strogo pogledala. Nato je rekla: » Zakaj nisi povedala, da imaš jutri rojstni dan?« Oddahnila sem si in skomignila z rameni. Nasmehnila se je in dejala: » Veš zdaj si član naše družine, vse mi lahko poveš.« Bližal se je večer. Nisem bila lačna, zato sem ostala v svoji sobi in premišljevala o ključu, knjigi, koči… Zdelo se mi je kot, da sem odkrila skrivnost, ki je res nebi smela. Tisto noč nisem mogla zaspati, zato sem se odločila, da pridem resnici do dna in razkrijem kaj mi hočejo povedati vsi ti namigi. Odšla sem na Google in vtipkala: »Kako ubiti vampirja!« Kliknila sem na pisatelja in kaj?? Pisatelj je moj pokojni oče Georg!! Vprašala sem se: »Še kaj ne vem?« Prebrala sem knjigo. Govorila je o lovcih na zle vampirje, ki so pobijali in klali ljudi. Omenjala je tudi kočo v kateri so se lovci zbirali in preživljali večere ob ognjem. K knjigi je lovce opisoval, kot indijansko pleme, ki so živeli za mirno življenje ljudi. Tudi moj oče in stric sta indijanske krvi. Malo sem posumila v zgodbo, vendar sem se potem takoj premislila, sej sem se spomnila, da vampirji sploh ne obstajajo. Še vedno pa je ostalo vprašanje, kaj odklepa ključ, ki sem ga našla. Naslednje jutro smo se vsi zbrali za mizo in zajtrkovali kot vedno. Nato pa se je oglasil stric Mark: » Zapri oči, presenečenje imam zate!« Peljal me je do konca hodnika in do tistih vrat, v katerih sem sinoči odkrila tisti skrivni prehod. Hodila sva po stopnicah na vzdol. Srce mi je razbijalo. » Sedaj lahko odpreš oči!« Pred nos mi je pomolil knjigo: »Kako ubiti vampirja!« In rekel: » To je napisal tvoj oče, preden je, saj veš kaj mislim… Zdaj je tvoja, kupil sem ti jo v bližnji knjigarni! Danes je bila prvič v prodaji.« Zahvalila sem se in ga malo čudno pogledala. Kako je bila danes prvič v prodaji, če pa sem jo včeraj videla v kleti… Ampak ni bila ista, ta je bila žepna knjiga, tista v skrivni sobi pa je imela trde platnice. Zahvalila sem se mu in odšla ven na zrak. Spraševala sem se kam vodi tisti ključ in naenkrat mi je je prešinilo. Odšla sem do gozdne kolibe in v prvo ključavnico vtaknila ključ, a ni se hotela odpreti, tako sem storila tudi z naslednjim tremi in tudi te ne niso hotele odpreti. Ampak se spomnite, saj niso bile samo štiri ključavnice ampak pet. In ja peta ključavnica se je odprla. Vendar še vedno nisem mogla odpreti vrat, saj so bile zakljenjene še štiri ključavnice. Pomislila sem, da so vsi ključi skriti v tisti sobi. Tisti večer sem odšla v skrivno sobo, h sreči so vsi trdno spali in niso nič slišali. Preiskala sem vsako knjigo, ki je bila tam. Vse knjige , ki so imele naslov o vampirjih so skrivale ključ. Res me je zanimalo kaj je v gozdni kolibi, zato sem sklenila, da naslednje jutro odidem pogledat.
Zjutraj so me zbudile sirene policajev. Prva sem vstala, zato sem odšla pogledat kaj se dogaja. Policaji so še vedno preiskovali umor Rebecce, zato sem jih odšla vprašat, če so izvedeli kaj o morilcu. Žal mi niso smeli povedati, kar so to policiske zadeve in se mulci kot sem jaz v to ne smejo vtikati. Spet sem odšla do koče in odprla vrata. Pričakovala sem kakšne lovske puške ali kaj podobnega ampak kar sem videla je zrušilo moja pričakovanja. Notri so bile obešene najnovejše , oziroma bolj natančno najnovejše od najnovejših pušk. In star zaprašen dnevnik. Odprla sem in ga in prebrala...

▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇▇

► Upαм dα vαм je všeč х'd
► Čαv-Čαv<3
19. oktober 2014
neext<3
19. oktober 2014
u166108
u166108
Nxt
19. oktober 2014
next^^
20. oktober 2014
hvalaa<3 še ene par nextov pa bo x'd aja pa med tednom bom sam 2x dala next!
20. oktober 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg