Forum
Nekoč je bil ustvarjen planet Horoskop. Ljudje na tem planetu so imeli super sposobnosti, bili pa so tudi izjemno iskreni. Če je bil nekdo zaljubljen, je to povedal. In to še ni vse. Svet je bil določen po horoskopu. Če je bila neka punca tehtnica, fant pa ne, nista smela biti par. Mogla sta biti isto po horoskopu.





Tak je bil ta planet. In ker je bil tako poseben, sem se odločila napisati zgodbo o njem.

kako se vam zdi


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

18. maj 2015
flashback
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nočni zrak je opojno dišal po prihajajočem dežju in kmalu sem tudi nekaj drugega zavohala. Skozi zrak je do mene priplaval tudi njegov vonj. Kaj počne tukaj? Odšla sem do tolmuna in v skalno votlino odložila tudi svoj medaljon. Bila sem pripravljena in že v naslednji sekundi sem bila pri njemu.
" Kaj delaš tukaj?" sem ga vprašala.
" Je slučajno prepovedano hoditi tukaj?" je mirno vprašal.
" Prepovedano je hoditi po območju nekoga drugega, razen, če mu ta to ne dovoli, to dobro veš. Moje območje je jasno označeno in nisem ti dovolila, da greš sem," sem mu rahlo grozeče rekla.
" Saj odhajam. Prišel sem ti le povedati, da z naslednjim tednom ukinjajo ta zakon. Jaz pa bom šel daleč stran, naj te ne skrbi."
Kar strmela sem. Kako so lahko ukinili ta zakon, vse ostale so pa pustili, ki so veliko slabši? V roki sem spet začutila vročino. Tisto vročino, ki je pomenila, da se mi prebujajo starodavne moči. Končno se je tudi meni to zgodilo. Bila sem kot prerojena in končno postala tudi polnoletna. Bila sem svobodna. Vzela sem svoje stvari in medaljon in preizkusila nove moči. Vročino sem preusmerila v svoje roke in kmalu se je spremenila v energijo, ki se je iz mojih rok usmerila v zrak. Razpršila se je in spet odšla v mene. Nato sem občutila ta neverjetni občutek letenja. Bila sem svobodna in odšla sem lahko kamorkoli po zraku, saj me tako in tako ne bi nobeden videl, ker smo sredi džungle.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
flashback
19. maj 2015
next
25. maj 2015
pa mater!!!!! to je fulllllllll svetovn!!!!!!! sori ker nisem prej prebrala, sam me dolg ni blo gor. morem bit kratka, ker se mi mudi. ŽENSKA TAKOJ SE MI SPRAV PISAT NNNNEEEEEXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTT DRUGAČE SE ME PAZI!!!!!!!! ČEPRAV NE VEM KJE ŽVIŠ, TE BOM NAŠLA IN TAKRAT NE BO LEPO...
DAJ ŽE ENRKAT NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
31. maj 2015
wolf13
wolf13
next
13. julij 2015
next
13. julij 2015
anamarija klara
anamarija klara
next
24. julij 2015
u196009
u196009
Neeext
25. julij 2015
Nastanila sem se v majhni koči sredi džungle, ki je bila že dolgo zapuščena. Vse stvari sem pospravila na svoje mesto. Sprehodila sem se po džungli in kmalu našla zapuščeno mesto. Ljudje so se iz tega mesta preselili že zelo zgodaj...zdaj živimo vsi v džungli. Sprehajala sem se po mestu in iskala tisto hišo. Hišo, kjer sem včasih živela. Ko sem jo našla, je zgledala kot včasih. V kuhinji sem nekaj zaslišala. Ko sem šla pogledati, kaj šumi, sem našla tam svojo prijateljico. Bila je taka, kot včasih: dolgi svetli lasje, ki so dobili svoj čar v soju sončne svetlobe, ki je sijala skozi polomljeno odprto okno, oči, modre kot najlepša reka v džungli...njen obraz, poln miline, ki me je prestrašeno gledal.
"Elisabeth! Jaz sem, ne boj se...prišla sem pote." sem ji rekla. Umirila se je.
" Ampak Jasmine, kaj se vendar dogaja? Zakaj vsi živijo v džungli....kaj je s temi zakoni? Prosim...j-jaz..ne vem, če bom znala živeti tam...tukaj pa.....vsi so me zapustili, pa sem šla v to tvojo hišo, pa tudi tukaj nikogar..." je jecljala. Objela sem jo.
" Vse bo vredu, Elisabeth. To se je pač zgodilo...mesto ni varno več...glede zakonov pa..no, takšni pač so. Pridi z mano. Naučila te bom, kako živeti v džungli, sicer pa imaš že svoje moči, tako kot jaz in veš, kako vse poteka.." Ko sem jo končno zvlekla ven, sva odšli v mojo hišico v džungli. S sabo je vzela le svoj medaljon, ki ga je postavila namesto poleg mojega.
Dnevi so potekali dobro, saj se je Elisabeth navadila na džunglo. Skupaj sva odšli loviti živali vsako jutro, kar je bilo zabavno. Najprej sva jih izvohali, potem sva izbrali svoj plen in ga poskušali ujeti. Enkrat pa me je nekaj zmotilo....naleteli sva na del džungle, kjer je bilo veliko ljudi...prepoznala sem svoje sorodnike, pa dva fanta, ki sta se včasih, ko smo živeli v mestu, velikokrat podila po dvorišču...le kaj delajo?
25. julij 2015
u196009
u196009
next
25. julij 2015
anamarija klara
anamarija klara
next
27. julij 2015
full se bi rada razpisala, ampak zares, zares nimam cajta, tak da sori morem bit kratka. OGLAVNEM TAKOJ SE MI SPRAV PISAT NEXT IN ZAKAJ ZA VRAGA VEDNO KONČAŠ KO JE ZANIMIV?!!!!! TO JE PRFEKTN IN KOMI ČAKAM DA ZVEM NAPREJ!!!!!!!!!!!!!!!!!! NNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!
27. julij 2015
Nisem mogla verjeti. Ko sem jih nekaj časa gledala, sem opazila, da moji daljni sorodniki in ostali ljudje, ki so bili tam nekaj delajo s tistima dečkoma....skoraj ju mučijo...pravzaprav so hoteli iz njiju izvleči nekaj odgovorov. Dovolj mi je bilo gledanja in skupaj z Elisabeth sva stopili na sredo med njih. Nekaj časa so naju samo gledali, nato pa napadli. Jaz sem se spravila na tri ljudi, Elisabeth pa na dva. Fanta sta ta čas že zbežala. Eden me je hotel podreti na tla, pa sem ga zavihtela okrog, da je padel na tla. Enea sem že prej onesposobila, zadnjega sem pa privezala ob drevo. Z Elisabeth sva odšle k zadnjemu in ga vprašale, kaj so počeli. Zvijal se je, kot da ne more povedati, nato pa je povedal.
" Hotl smo d puvesta neki k ns zanima. Kj je s tem narobe? Vidve se nimata kej tle mešat!"
" Kaj vas je pa zanimalo?"
" Ma iskal smo nekoga, prjatlco teh dveh fantov. Zlo pomembna je za ns in ostale ljudi..in za prihodnost...pa kj vaju to briga...pustita me pr mer!" In sva odšle.
=======================================================
sej bi nrdila dalš sam dejansko nimam idej
28. julij 2015
u196009
u196009
next
28. julij 2015
nexxxxxxt
28. julij 2015
resno?!!!! zakaj vedno nehaš ko je zanimiv?!!!! tak sem jezna nate!!!! tak da bom sam še tole napisala: ŽENSKA TAKOJ MI DAJ IN TO RES PRI TEJ PRIČI DAJ NNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
29. julij 2015
wolf13
wolf13
NEEXT
03. avgust 2015
Vsa stvar se mi je zdela sumljiva. Le koga so iskali? Z Elisabeth sva bili v najini koči, zatopljeni vsaka v svoje misli, ko se je zaslišala eksplozija in vrglo naju je ob zid. Opazila sem, da je hiša zagorela in Elisabeth se je hitro pobrala in izginila v džunglo. Jaz pa sem odšla do omare in vzela ven najnujnejše orožje in seveda moj medaljon. Vrgla sem se skozi okno in obležala na tleh.
Zbudila sem se nekaj ur kasneje in ugotovila, da nisem doma. Zraven mene je spala Elisabeth, pred mano pa je bilo veliko ljudi in vsak je delal nekaj drugega. Vstala sem, a sem se sesedla nazaj na klopco.
" Počasi, nisi še pri močeh."
Šele takrat sem ugotovila, kje sem. Bila sem v moderno opremljenem letalu. Pogledala sem fanta, ki je sedel pred mano.
" Kam se peljemo?"
" Razložil ti bom, najprej pa se stuširaj, da se boš bolje počutila. Tukaj imaš sveža oblačila, ki jih nosimo tukaj."
Šla sem se stuširat in medtem ugotavljala, kaj vse skupaj pomeni. Ko sem se oblekla, sem ugotovila, da so oblačila bojevniška, kar mi je bilo všeč. Napovedovala so akcijo.




30. december 2015
" Mi lahko zdaj razložiš, kaj vse to pomeni?" sem vprašala fanta, ki se je z mano pogovarjal.
" Seveda. Mi se borimo proti tistim, ki hočejo poiskati Ledeno golobico. Si že slišala zanjo?"
" Mislim, da sem. Ledena golobica.... kaj ni to porcelanasta golobica, obdana z ledom?"
" Ja in je tudi ključ do bogastva in moči. Zato jo iščejo. Ampak ta golobica je neuporabna, če nimaš Krvavega diamanta in medaljona. Zato so razstrelili tvojo hišo, ker so domnevali, da je tam medaljon." Razmišljala sem. Vse skupaj je bilo nenavadno, a zanimivo. Iz žepa sem vzela medaljon in mu ga pokazala.
" Medaljon imaš?"
" Ja. Zapustila mi ga je moja babica. No, saj do danes nisem vedela, kako dragocen je."
" Vidiš, v medaljonu je prostor v obliki diamanta. Če tja položiš Krvavi diamant potem te medaljon vodi do Ledene golobice, kakor kompas. Seveda mora na diamant prej pasti kaplja krvi." Ko mi je to povedal, je vstal in odšel na konec letala kjer so imeli spravljeno orožje. Vrnil se je k meni in mi v roke dal dva noža in še nekaj orožja.
" Tukaj imaš nekaj nožev in pištol. Potrebovala jih boš."
Medtem se je Elisabeth že zbudila. Razložila sem ji vse, kar sem izvedela. Ko se je odšla preoblečt, je do mene pristopil tisti fant, ki se je prej z mano pogovarjal.
" Pozabil sem se ti predstaviti. Alex sem, pri orožju stojita Charlie in Emmaline, pilot tega letala je Jack, potem pa so tu še Grace, Elena, Chris in Asher."
Ravno takrat se mi je pridružila Elisabeth.
" Jaz sem Elisabeth, to je pa Jasmine," je rekla.
" Sovražim to ime. Od zdaj naprej sem Mary Austin." Elisabeth me je najprej čudno gledala, nato pa pokimala. Obrnila sem se k Alexu.
" Torej kam zdaj gremo?"
" Šli bomo v neko stavbo, kjer imajo narisan sistem celega mesta in bomo s pomočjo teh kamer ugotovili, kje so kriminalci, ki jih iščemo."
" Kakšno mesto? Vsi živijo v džungli! In zakaj je slabo, če hočejo poiskati Ledeno golobico?"
" S pomočjo golobice, se bodo dokopali do bogastva in moči, kar jim bo omogočilo, da postanejo vladarji tega planeta. Glede mesta pa...to je novo mesto, kjer se skrivajo naši lopovi. Tam naj bi mi živeli, ko bi oni zavladali. In ker sami ne bi mogli vladati celemu planetu, bi obudili vojsko robotov, ki bi stražila nas, ljudi in pomagala vladarjem. To bi bil konec sveta za nas."
" In kako ste izvedeli za to?" sem ga vprašala, a odgovora nisem dobila, saj se je letalo zatreslo in zaslišali smo Jacka, ki je vpil:" Zasilni pristanek! Pripravite svoje orožje in bodite v preži!"
V letalu je vladal kaos. Vsak je drvel v svojo smer po orožje, ko se je situacija umirila, je naše letalo že strmoglavilo. Hladnokrvno sem vzela nož v roke in se pripravila.
31. december 2015
OMG!!!!!!!!!! zakaj končaš ko postane NAPETO?!!!!!!! daj no men bo živce razgnalo!!!!!!!!! pa to je tak fajn!!!!!! kdo za hudiča jih je napadel?!!!!! a se še komu drugemu dozdeva, da bo tole verjetno mal fejst krvavo? <3 daj takoj NNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!! ker mene razganja od radovednosti!!!!!!!!!!!!!
NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
01. januar 2016
Nekaj napetih trenutkov smo čakali, kaj se bo zgodilo, nato pa smo se previdno splazili na prosto. Iz našega letala se je kadilo in skrbelo me je, kako bomo odšli nazaj. Gledala sem na vse strani, a nikjer ni bilo nobenega. Vsak je šel v svojo smer, Alex pa mi je vrgel v roke uro. Vprašujoče sem ga pogledala, zakaj rabim uro in mi je odvrnil:" To ni navadna ura. Na njej je gumb za klic v sili, ki ga lahko pritisneš, če bo šlo kaj narobe. Poleg tega boš iz ure slišala zvočni signal, ki ti bo povedal, da se moraš vrniti k letalu."
Pokimala sem in stekel je stran. Kar malo hudo mi je bilo, ker je odšel drugam kakor jaz.. Hvala bogu sem Elisabeth uspela prepričati, da je šla z mano. Tako bom lahko na njo pazila, da je ne bo kdo poškodoval. Tekla sem skozi gozd in se ustavila, ko sem pred sabo zagledala stavbo, ovito v pragozd. Previdno sem odšla notri in ugotovila, da je to včasih bila kar lepa stavba. Ozrla sem se za sabo, da bi preverila, kje je Elisabeth in za njo sem opazila ogromnega robota.
" Elisabeth, za tabo!" sem zavpila in se pognala do nje. Robot jo je medtem že napadel in ona se je zaradi presenečenja bolj slabo borila. Vzela sem nož, ki mi ga je dal Alex in z njim zabodla robota, ki se je sesul v kup zarjavelega železa. Pogledala sem Elisabeth, ki je bila še vedno v šoku.
" Si dobro?" sem jo vprašala.
" Ja, ampak tam gre proti nama cela vojska robotov in nekaj ljudi!" Hitro sem se obrnila in si v grozi ogledovala, koliko robotov gre proti nama. V naslednjem hipu sem se hkrati borila s desetimi roboti in opazovala Elisabeth, ki je počela enako. Več, kot sem jih uničila, več jih je prihajalo do mene. Elisabeth je zakričala in opazila sem, da jo roboti nekam vlečejo. Odrinila sem vse okoli sebe in se prebila do nje ter jo odvlekla stran od robota.
" Nikoli nama ne bo uspelo," sem pomislila. Ker sva sami. Kaj pa če... V tistem trenutku se mi je utrnila super ideja in medtem, ko sem uničevala robote, sem nekako še pritisnila na gumb za pomoč v sili. Zadnji trenutek, kajti potem me je nek robot na tla vrgel s tako silo, da mi je začel krvaveti obraz.
---------------------------------
Alex
--------------------------------
Nikjer nisem našel nobenega robota, kar se mi je zdelo sumljivo, saj jih je običajno veliko. Takrat pa sem iz svoje ure zaslišal zvok, ki mi je povedal, da je Mary Austin pritisnila gumb za pomoč. Mary je v nevarnosti! Srce mi je začelo hitreje biti, ko sem tekel do nje. Ko sem jo našel, sem videl, da se z Elisabeth borita proti celi vojski robotov. Toliko jih še nisem videl na kupu. Nekaj robotov je Mary vleklo po tleh in hoteli so jo odpeljati. Tega ne bom dovolil.
---------------------------
Mary Austin
--------------------------
Nisem se povsem zavedala, kaj se dogaja okoli mene, saj sem bila povsem izčrpana. Naenkrat sem v daljavi zagledala Alexa. To mi je dalo novo moč, da sem nož zapičila v robote, ki so me držali in se pobrala na noge. Iz hrbta sem vzela lok in puščice in začela streljati vse okoli mene, seveda samo robote. Alex se je boril proti 1 človekom, ki se je trudil zabosti Alexa, a mu ni uspelo. Elisabeth pa je vzela v roke bič in z njim ubijala robote.
Čez nekaj časa nam je uspelo pobegniti in smo si oddahnili.
" Kako vama je uspelo zadržati toliko robotov?" me je začudeno gledal Alex. Skomignila sem z rameni. Saj tudi sama ne vem. Kasneje sem se pobrala in z Elisabeth sva hoteli nadaljevati pot, a naju je Alex ustavil.
" Z vama grem," je rekel. Elisabeth ga je pogledala. " Za vsak slučaj," je dejal. In tako smo se odpravili naprej. Čez nekaj časa name je uspelo najti stavbo, kjer imajo narisan sistem celega mesta. Na vhodu sem hotela vzeti medaljon in ugotovila, da ga ni.
" Alex, medaljon so mi ukradli. Poiskat ga grem." sem resno rekla.
" Saj sploh ne veš, kje so! Pa tudi prenevarno je.." Medtem se je Elisabeth vmešala v najin pogovor.
"Jaz sem ga pobrala iz tal, ko ti je iz žepa padel." Oddahnila sem si. Vsaj to je zdaj urejeno. Vstopili smo v stavbo, kjer smo se bojevali z ljudmi, ki so stražili tisto, kar smo mi iskali. Pravzaprav je bilo čisto lahko, saj sem jih najprej oslepila za trenutek, nato pa sem jih hitro onesposobila in kmalu smo prišli do nadzorne sobe, kjer smo našli, kar smo iskali.




01. januar 2016
-
-
popravek:
Alex se je boril z nekom, ki se je trudil zabosti Alexa, a mu ni uspelo.
-
-
p.s. jasmina16 ti si edina, ki to bere. Ne vem, če se drugim zdi, da bo to fejst krvavo, ker drugih ni
01. januar 2016
neeeext
p.s. jst tut berm zdej sam takrt nc casa nism mela sory
06. januar 2016
Next
06. januar 2016
"To je to," je rekel Alex. Zemljevid. Najprej mi ni bilo čisto nič jasno, saj mesta, ki je bil na zemljevidu, še nisem videla. Kasneje sem ga prepoznala. Bilo je mesto, kjer smo včasih živeli, samo da je bilo bolj moderno. Z Elisabeth sva se spogledali. Najino mesto?
Medtem so prišli še drugi, ki so bili z nami na letalu in si ogledali zemljevid. V tistem trenutku so v stavbo vdrli roboti in bilo jih je še več kot prej. Zavladal je kaos in vsi smo se začeli boriti na vse načine. Mene so hitro izčrpali in ujeli, a tega ni nihče opazil. Zavezali so mi roke in noge ter me odpeljali. Zaslišala sem glasove, kar je pomenilo, da je med množico robotov tudi nekaj ljudi.
Kasneje so me zaprli v temen prostor, kjer nisem videla nič okoli sebe. Po glasovih sem sklepala, da nisem sama.
" Pa jo imamo. Princesa Melissa Clifford." Streslo me je. Kako ve moje pravo ime?
" Ime mi je Mary Austin," sem odvrnila.
" Še prej pa ti je bilo ime Jasmine, kajne? No, saj razumem, zakaj si spreminjala svoje ime. Če bi vsi vedeli, kdo si, bi te ujeli pred nami." Zlobno se je zasmejal.
" Dobro...tisto Melissa Clifford še razumem, ampak princesa?!"
" Kaj ti ni jasno? Le kako bi drugače dobila medaljon kot od tvojih staršev, ki so dolgo nazaj vladali temu planetu? Zahvaljujoč tebi smo ga končno dobili mi. Ko je bilo mesto uničeno, so skupaj s tabo hoteli tvoji starši pobegniti, a so jih ujeli. Tebe je nekdo rešil, mislim da tvoja babica, ki je kasneje skrbela zate." Strmela sem in poslušala. Vse skupaj se je slišalo preveč neverjetno.
" Poskrbeli bomo, da bo naša skrivnost ostala varna. Zato lahko rečem le...Nasvidenje, princesa." Zaslišala se je pištola in jaz sem se zgrudila po tleh.
--------------------
Alex
--------------------
Ko so roboti odšli, smo si končno oddahnili. Naenkrat me je Elisabeth prestrašeno pogledala.
" Alex! Kje je Mary?" Šele takrat sem ugotovil, da je izginila. Stekla sva v džunglo. Ni mogla biti daleč stran. Kmalu sva odkrila na pol porušeno stavbo in jo odšla raziskovat. Ko sva prišla do kleti, so bila vrata zaklenjena. Elisabeth jih je nekako odklenila in notri sem takoj opazil Mary. Ležala je v kotu in ni kazala znakov življenja. Sklonil sem se k njej.
" Daj, zbudi se.."
Za trenutek je odprla oči in me pogledala.
" Melissa Clifford." Nato je padla nazaj v nezavest.




06. januar 2016
p.s. sori, k tok spreminjam njeno ime ne bom več to je blo zadnjič
pa prosim če lahko še drugim oglašujete zgodbico, da bom ugotovila, če jim je všeč
06. januar 2016
Nexxxxxxtttttttt
07. januar 2016
u193093
u193093
Next
I love it
Res neverjetno
Vskaka ti cast
Sploh ni tako krvavo nen je vsec
Nova bralka
07. januar 2016
sori k dolg ni blo nexta
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Z Elisabeth sva razmišljala, kaj naj narediva a naju je zmotila vojska robotov. Odvlekli so naju stran od Mary, čeprav sva se upirala. Spustili so naju šele, ko smo prišli v nekakšno čudno stavbo. Vrgli so naju notri in zaklenili vrata. V sobi so poleg naju bili še vsi, ki so se borili proti robotom. Kaj se dogaja?
--------------------
Melissa Clifford
---------------------
" Melissa, odpri oči." Slišala sem ta glas, ki mi ni bil znan, a sem mu zaupala, ker je bil prijazen. Nekako mi je uspelo, da sem se zbudila in pred sabo sem zagledala žensko, ki je bila nenavadno mlada in lepa. Kar sijala je od lepote. Usedla sem se in jo vprašujoče gledala.
" Kaj se je zgodilo? In kdo sploh si?" sem jo vprašala.
" Ime mi je Lisa. Našla sem te sredi džungle in te pripeljala sem. Se spomniš, kaj se ti je zgodilo?" Pomislila sem.
" Ugrabili so me tisti, ki ukazujejo vojski robotov. Nekaj so mi povedali, ampak ne vem, kaj. Vem samo, da mi je ime Melissa in da moram poiskati Alexa in Elisabeth. " Hotela sem vstati, a me je Lisa ustavila.
" Poslušaj, Melissa. Nekaj pomembnega ti moram povedati. Tisto z Ledeno golobico....no, pač ni resnica. Ne obstaja. In roboti so prav tako del te laži. Tisti ljudje so hoteli preprečiti tvojo vrnitev domov."
" Kaj naj bi to pomenilo?"
" Izven džungle leži kraljestvo vampirjev. Tja spadamo jaz, tvoja družina in ti."
" Hočeš reči, da..sem vampirka?"
" Ne, draga Melissa. Resnica je, da ti ne pripadaš planetu Horoskop. Mi vampirji smo prišli iz drugega planeta, zato tudi nimamo vseh teh lastnosti, ki naj bi jih imeli. Nismo iskreni, sposobnosti pa imamo, ker smo vampirji. Ti nisi vampirka, a si včasih bila, zato si tudi dobila lastnosti vampirjev. Ne vseh, ampak tiste nadnaravne pa si."
Z odprtimi usti sem jo poslušala. Je to mogoče?
" Zakaj bi torej hoteli preprečiti to, da bi jaz postala vampirka?"
" Ker bi s tem....ni važno," je odgovorila Lisa. " Zdaj moraš počivati. Veliko sem ti povedala in moraš si oddahniti."
" Si ti vampirka?" Nasmehnila se je.
" Ja." Ulegla sem se na posteljo.
" Čakaj. Kaj pa moja prijatelja?"
" Mislim, da so ju spremenili v vampirja." je namrščeno rekla.
" Je to dobro ali slabo?" sem boječe vprašala.
" To bomo pa še videli..."
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
" I shouldn't be a human."





" I should be...a vampire."





sori če je kratek Next bom zdej bl pogosto nextala
16. januar 2016
Next
perfektno pišeš!!
18. januar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg