Forum
Celo življenje sem živela v laži. Ne morem verjeti, da mi je moja lastna mati lagala 17 let. In ta gospod, ki sem ga toliko let imela za očeta ni moj oče? Ne, ne morem verjeti, ni možno, pa tako sva si podobna. Pa vendar testi kažejo drugače. In kaj sedaj? Naj povem mami kaj sem izvedela ali naj še naprej živimo v laži? Oh, ne vem kaj naj, kako naj sploh še komu kaj verjamem?
»Sophie, pridi dol!«
»Super, mami je doma pa še zmeraj ne vem kaj naj«, rečem bolj kot ne sama sebi, si obrišem solzo, ki mi je spolzela po licu in se odpravim po stopnicah. »Živjo mami!«zavpijem kar se da veselo in ji stečem v objem, hkrati pa se noro zadržujem da ne bi planila v jok. »Hei Sophie, klicali so me iz šole. Zakaj si šla prej od pouka in zakaj me nisi poklicala?«. Hja, kako ji naj povem, da vem da moj »oče« ni moj pravi oče. Počakala bom. Počakala bom še teh par dni do svojega 18. rojstnega dne, mogoče pa mi bo takrat sama povedala. Torej je čas za izgovore. »Veš, mami, tako mi je bilo slabo in res nisem hotela, da te skrbi.« No ja, upam da bo vžgalo. »Pa si sedaj vredu?«, me vpraša in v očeh ji vidim, da mi ne verjame čisto. »Ja, sem veliko bolje. Mami, danes spim pri Sandy.« kar se da hitro sem zamenjala temo in upala, da ne bo ugotovila da je bil točno to tudi moj namen. »Oh, Sophie pa si sigurna, da se dovolj dobro počutiš?«se je bolj kot ne norčevala iz mene. No sedaj vem, da mi ni nasedla. »Ja mami, če se bom slabo počutila se zvečer vrnem domov. Sedaj se mi pa že rahlo mudi, čez 20 minut sem zmenjena s Sandy.« »Ok, bodi pridna in pokliči kaj.« »Bom mami. Aja pa še nekaj. Rada te imam mami in res sem vesela, da lahko vsaj tebi zaupam.«Pogledala sem jo v oči in zaznala bolečino. Je torej res, da Tony ni moj oče? Je torej res možno, da so testi pravilni? Odmaknila sem pogled od njenih oči in se odpravila proti vratom. Preden sem izstopila iz hiše sem se še zadnjič obrnila in zazdelo se mi je, da ji je po licu spolzela solza.

Sophie:




če vam je všeč bom nextala, drugače ne =)
01. junij 2012
nexxxxxt...
01. junij 2012
ok,bom nadaljevala tudi če boš brala samo ti, ker itak pišem bolj zase kot za druge=)
01. junij 2012
hvala
01. junij 2012
u67720
u67720
kako ganljivo! a je to resnica?
01. junij 2012
zgodba ni resnična =)
01. junij 2012
u67720
u67720
uh sm si oddahnla!
01. junij 2012
01. junij 2012
01. junij 2012
Stopala sem po peščeni potki proti gozdu. Vroče solze so mi tekle po licih in bila sem brez kančka upanja, da bi bilo vse skupaj le grozna nočna mora. Videla in slišala nisem ničesar, hodila sem kamor so me nesle noge. Bolelo me je, v srcu me je bolelo in stiskala, hkrati pa sem čutila veliko praznino. Kdo je moj oče? Je Mandy sploh moja prava mati? Sem posvojena, ali me je zapustil samo oče? Taka in drugačna vprašanja so se mi potikala po glavi in nisem jih mogla odmisliti. Čez nekaj časa se le nekoliko prišla k sebi in se prisiljeno nasmehnila. »Pred Sandy moram vse to zaenkrat skriti, res nočem, da jo skrbi zame.« Sem prigovarjala sama sebi. »Ko bom sigurna ji bom vse razložila.« sem nadaljevala pogovor sama s sabo.
Končno sem prispela do dogovorjenega mesta in čakala. Čez nekaj trenutkov se je na drugi strani gozdne jase prikazala Sandy. Stekla sem ji v objem in zaplesali sva od veselja. Vse skupaj je izgledalo približno tako, kot da bi se telebajski zaletavali med seboj. Res sva bili povezani in bilo je težko pred njo skrivati tako veliko skrivnost. Stekli sva skozi gozd do njene hiše. Njenih staršev ni bilo doma, zato sva se odločili da odideva v mesto. Noben ne bo vedel kdaj se bova vrnili, torej naju nima za kaj skrbeti. Sandy se je naličila in oblekla ČUDOVITO obleko. No pa saj na njej je vse izgledalo čudovito, ko pa ima tako popolno postavo. Proti njej sem se počutila NULA. Nula brez pravega očeta in z mamo lažnivko. Ustrašila sem se, da bi Sandy opazila, da je nekaj narobe, zato sem slabe misli spet pregnala stran in se ji pridružila pri izbiranju obleke zame. Imela je ogromno oblek, jaz pa sem iskala nekaj preprostega in hkrati nekaj, kar bi poudarilo moj raven trebuh in dolge noge. Torej nekaj oprijetega in kratkega.

Torej jaz sem nosila tole :




Sandy pa to:




S taksijem sva se odpeljali v mesto in zavili v najbližji klub. Bilo je polno ljudi in končno sem se lahko popolnoma odklopila. S Sandy sva nemudoma stekli na plesišče in plesali kot nori. Ni trajalo dolgo, ko sta se nama pridružila še dva fanta. Bila sta zabavna in imela sta ritem v bokih. Poleg tega sta bila zgovorna in ne vsiljiva. Zato smo se prav hitro »zaštekali«, ko pa smo se naplesali smo se odpravili še na pijačo. Tam smo se tudi bolje predstavili. Eden od njiju je bil Mark, tisti drugi, za katerega pa sem imela oči jaz, pa je bil Liam.
Mark:




Liam:


01. junij 2012
nexxxt
02. junij 2012
u67720
u67720
next
02. junij 2012
Večer, ki smo ga preživeli skupaj je mineval neverjetno hitro. Bilo je lepo, smejali smo se, zabavali. Prepuščali smo se poljubom in objemom in s težkim srcem smo se okoli tretje ure zjutraj poslovili. S Sandy sva počakali taxi in se odpeljali proti domu. Celo pot sem razmišljala o Liamu. Vsakič, ko sem ga pogledala me je spominjal na nekoga, nekoga ki ga dobro poznam, pa nisem morala ugotoviti na koga. Njegove oči, poteze obraza, vse to me je na nekoga spominjalo. Želela sem, da bi ugotovila na koga, pa mi ni uspelo. Bolj kot sem razmišljala, bolj so mi misli bežale proč. Počasi sem se vdala in razmišljala samo še o njegovih sladkih poljubih, nežnih dotikih. In ravno sem začela »padati« v sanje, me je Sandy opozorila, da sva prispeli. Skočili sva pod tuš in se odpravili v posteljo. Tik preden sem zaspala sem prejela sporočilo. Bilo je Liamovo, pisalo pa je: »Sanjaj me ljubica. Rad te imam
02. junij 2012
Večer, ki smo ga preživeli skupaj je mineval neverjetno hitro. Bilo je lepo, smejali smo se, zabavali. Prepuščali smo se poljubom in objemom in s težkim srcem smo se okoli tretje ure zjutraj poslovili. S Sandy sva počakali taxi in se odpeljali proti domu. Celo pot sem razmišljala o Liamu. Vsakič, ko sem ga pogledala me je spominjal na nekoga, nekoga ki ga dobro poznam, pa nisem morala ugotoviti na koga. Njegove oči, poteze obraza, vse to me je na nekoga spominjalo. Želela sem, da bi ugotovila na koga, pa mi ni uspelo. Bolj kot sem razmišljala, bolj so mi misli bežale proč. Počasi sem se vdala in razmišljala samo še o njegovih sladkih poljubih, nežnih dotikih. In ravno sem začela »padati« v sanje, me je Sandy opozorila, da sva prispeli. Skočili sva pod tuš in se odpravili v posteljo. Tik preden sem zaspala sem prejela sporočilo. Bilo je Liamovo, pisalo pa je: »Sanjaj me ljubica. Rad te imam
02. junij 2012
oh nevem zakaj noče usega nalimat
02. junij 2012
Blaženo sem zaspala. Imela sem čudne sanje. Videla sem Liamov obraz zraven njega pa je stal še nekdo. Ne vem kdo, nikoli ne bom vedela. Vem samo, da so bile Liamove oči polne solz in bolečine. Le kaj bi to pomenilo?
K sreči me je iz more prebudilo sonce. Počasi sem odprla oči in skočila k Sandy pod deko, da se je zbudila. Bila je nejevoljna a kmalu je ugotovila, da nekaj ni vredu. Povedala sem ji za sanje in tolažila me je, da me samo skrbi, da bi se z Liamom razšla. Prav pa naj bo tako kot reče. Počasi sem pomislila na mamo. Mislim,da bi bil čas da jo pokličem, najbrž jo že zelo skrbi. »Sandy, samo mamo pokličem, takoj bom nazaj.« sem rekla in odhitela v kopalnico.
»Živjo mami, oprosti ker kličem šele zdaj, s Sandy sva bedeli pozno v noč pa sva malo potegnili spanec.«
02. junij 2012
»Je že vredu ljubica, samo nekoliko me je skrbelo. Kje pa sta se potikale s Sandy pozno ponoči?«
Na kratko sem ji povedala kaj sva počeli in ji razložila, da sva spoznali dva super fanta. Nato sem ji začela razlagati o svojih sanjah. Kasneje pa je pogovor nanesel tudi na temo, ki me spravlja ob živce že od včeraj. Le na koga me Liam spominja? Mami sem povedala, da me njegove oči in obrazne poteze spominjajo na nekoga, pa se ne morem spomniti na koga.
»Sophie, kako si že rekla, da je ime temu fantu?«
»Liam, mama.«
»Mi ga na kratko opišeš?«je z nekoliko drugačnim, malo histeričnim glasom vprašala.
»Svetli lasje,čokoladno rjave oči, nežne obrazne poteze, postaven..«
Iz druge strani linije sem slišala le še kratek mamin krik nato pa pi,pi,pi. Kaj je bilo to? Kaj se je ravnokar zgodilo? Mama mogoče pozna Liama? Kaj se tu dogaja? Zakaj so vsi tako čudni, zakaj vsi nekaj skrivajo? Zadevi moram priti do dna!
02. junij 2012
u84724
u84724
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
03. junij 2012
Pohitela sem k Sandy v sobo, zmetala svoje stvari v torbo in se hitro poslovila od Sandy. Odločila sem se da odidem domov in se prepričam, da je z mamo vse vredu. Po poti sem Liamu hitro natipkala sporočilo. Čutila sem, da je nujno da ga zopet vidim, imela sem občutek, da se bom spomnila na koga me spominja. Napisala sem mu torej, da se dobiva čez eno uro pri vodnjaku v parku. Odgovoril je samo z ok. Mogoče je pa tudi on zaslutil, da je kaj narobe? Ob vsem tem razmišljanju mi je dolga pot minila kot bi trenil in že sem stala pred stopnicami do naših vhodnih vrat. Zapodila sem se v hišo in začela iskati mamo.
»Živjo mami, doma sem, kje si?!«sem se drla, vendar neuspešno. »Mami ali me slišiš?!« nekaj ni bilo vredu. »Mami prosim odgovori, nujno moram govoriti s tabo!«sem še naprej vztrajala, vendar je nikjer nisem našla. Tako je ostala samo še kuhinja. Stekla sem skozi vrata in tam sem jo zagledala. Sedela je na tleh in se s hrbtom naslanjala na kuhinjski pult. Tresla se je od pet do glave, v rokah pa še vedno držala telefon. Najbrž še odkar sva midve govorili. Usedla sem se poleg nje na tla in jo močno stisnila k sebi.
»Mami, prosim povej mi kaj se tukaj dogaja, kaj mi skrivaš?!Mami prosim!«sem jo prosila in solze so mi spolzele po licih. »Prosim te, na kolenih te prosim!«sem še naprej jokala. Ko je mama nekoliko prišla k sebi se je počasi obrnila proti meni.
»Sophie, poslušaj me. Pozorno me poslušaj, in vedi,da sem te želela le obvarovati!«je začela in vedela sem da to ne pomeni nič dobrega. »Sophie,j-j-jaz n-nisem tvoja p-prava mama.« Je komaj spravila z jezika kar je hotela povedati, jaz pa sem bruhnila v glasen jok. Nato je nadaljevala. »Sophie poslušaj me! Nekoč, dolgih 17 let nazaj, sem imela prijateljico, bili sva močno povezani. Ime ji je bilo Sasha in imela ja fanta z imenom Josh. Bila je zaljubljena in bila je slepa od ljubezni. Josh ni bil vredu fant, pil je, se drogiral in Sasho tudi večkrat pretepal. A Sasha je kljub mojim nasprotovanjem vztrajala. Ne vem kaj je hotela s tem dokazati, a vedela sem tudi, da ga res močno ljubi. Pustila mu je, da z njo počne kar hoče, zato se nisem čudila, ko sem izvedela, da si jo je na silo vzel. In seveda ni niti pomislil, da ima lahko to posledice.«naredila je kratek premor, sama pa sem pozorno poslušala in le še potiho hlipala. »Sasha je zanosila in se popolnoma oddaljila od mene. Ne vem kaj se je z njo dogajalo tistih devet mesecev. Niti slišala nisem zanjo, dokler me niso tiste usodne noči klicali s policijske postaje. Bilo je tik pred datumom, ko bi se vidva morala roditi.«spet je naredila kratek premor. Čakaj midva? Je res govorila v dvojini?!
03. junij 2012
u91739
u91739
Next!
03. junij 2012
»Mami si res rekla vidva?«sem jo vprašala s široko razprtimi očmi.
»Da, Sophie. Vidva. Imela si bratca. No tiste noči je Sasha umrla. Josh jo je pretepel, močno pretepel, zato je v bolnici podlegla poškodbam. A vaju so nekako vseeno uspeli rešiti. Vedela sem, da bom sama najbolje poskrbela za vaju. A doletel me je nov šok, ko so mi povedali, da lahko vzamem samo tebe. Tvoj brat je bil namreč poškodovan, niso vedeli kaj bo z njem in niso mi dali ravno veliko upanja. Zato sem se odločila, da vzamem tebe in ti dam najlepše otroštvo. S Tonyjem sva te čez nekaj mesecev tudi uradno posvojila in bila sva ponosna starša lepe mlade deklice. Ves čas sem vedela, da bo prišel trenutek, ko boš vse to izvedela, a vseeno sem upala da to ne bo tako kmalu.« je zaključila svojo pripoved. Obsedela sem z odprtimi usti. Nisem edinka? Imam brata?! U trenutku se mi je vse posvetilo.
»L-liam me spominja n-name.«sem rekla bolj sebi kot njej.
»Mislim, da je možno, da je tvoj…«je prikimala in mi pomagala, da sem počasi vstala. Spomnila sem se, da sem zmenjena z Liamom, zato sem se hitro izgovorila in stekla v park. Liam me je že nestrpno čakal. Ko sem pritekla do njega me je nežno objel. Nežno sem se izvila iz objema. Vedela sem, da mu moram povedati kaj sem izvedela.
»Hei, nekaj ti moram povedati…«sem začela in mu nakazala naj se usede na klopco. »Včeraj, ko sem se s taksijem peljala in diska, sem celo pot razmišljala na koga me spominjajo tvoje obrazne poteze, tvoj karakter, tvoj nasmeh. Nikakor nisem morala ugotoviti kateri osebi si tako zelo podoben. No danes sem ugotovila kateri...
03. junij 2012
danes MOGOČE še en next, drugače pa jutri..
03. junij 2012
u91739
u91739
JA PLIS dons nexti sm čist nestrpna
03. junij 2012
hehe mam napisana še približno za dva nexta, tko da bi lahko tisto dala
03. junij 2012
napisano*
03. junij 2012
Meni si podoben Liam, meni. Mislim, da obstaja možnost da sva ti in jaz, no, da sva brat in sestra.«Liam me je začudeno pogledal hkrati pa mi je dajal občutek da misli da sem nora. »Liam resno mislim, lahko ti razložim.«sem nadaljevala, on pa je samo pokimal. Iz sebe še vedno ni moral spraviti niti besede. No potem sem začela. Na dolgo in široko se razlagala, kako sem ugotovila, da Tony ni moj oče, potem pa sem mu obnovila še vse kar mi je povedala mami. No, Mandy. Vsako minute me je gledal z bolj odprtimi očmi in ko sem končala je samo nemo obsedel in me gledal. Trajalo je kar nekaj trenutkov, preden je spregovoril.
»Sophie, me zafrkavaš? Prosim reč, da nič od tega ni resnica.«je prosil.
»Ko bi vsaj lahko to rekla, ampak vse je res,obstaja možnost, da si moj brat.«sem potihem odgovorila in solze so mi spet stopile v oči.
»Ampak Sophie,j-jaz te imam rad. Ne kot sestro, želel sem, da bi bila kaj več.«v očeh sem videla kako ga je prizadelo. »In potem se prikažeš in mi poveš, da sem mogoče tvoj brat? J-jaz n-nočem bi t-tvoj brat, Sophie j-jaz te ljubim.«je končno izdavil. Sedaj sem jaz ostala brez besed. Buljila sem vanj, kot da bi padel z vesolja. Je res rekel da me ljubi?
»Si res rekel, da me ljubiš? Liam ampak…« sem začela pa me je hitro prekinil.
»Ne Sophie, nič ampak. Ne želim te za sestro, prosim razumi me.«solze so mu neutrudljivo polzele po licih in res nisem vedela kaj naj naredim. Ampak vendar, saj obstaja možnost da Liam le ni moj brat, kajne?
03. junij 2012
nextt
03. junij 2012
»Liam, pojdi z mano domov. Pridi greva, pogovorila se bova z mojo mamo. No, Mandy. Mislim, da nama lahko pomaga.«sem ga bodrila in mu pomagala, da se je počasi postavil na noge. S težavo se je premikal in vroče slane solze so mu še vedno polzele po licih. Celo pot do doma sem ga podpirala. Končno naša hiša. Ko sem stopila skozi vrata sem po dnevnem prostoru že z očmi iskala mamo. Nisem je našla, zato sem jo poklicala.
»Mami, obiske imava, kje si?«
»Že prihajam ljubica, samo preoblečem se!«se je zadrla nazaj. Medtem ko sem čakala, da se prikaže v dnevni sobi, sem Liamu ponudila sok in nekaj piškotov, tako, da je vsaj malo prišel k sebi.
»Evo ljubica, tukaj s…«je mama začela, vendar je utihnila, ko je zagledala Liama. »Ti si Liam kajne. Sophie, res me nekoliko spominja nate. In ime, ne vem če je to samo naključje.«je hitela razlagati.
»Mami, nama lahko kako pomagaš najti 'najinega' očeta? No, če sva sploh v sorodu.«sem jo prekinila. Nekaj časa je tiho sedela, vedela sem, da razmišlja. Mislim, da je tuhtala kako bi najhitreje prišla do potrebnih informacij.
»Sophie, mislim, da je možno da ga najdemo. Ampak želim, da se pogovoriš tudi z očetom. Mislim s Tonyjem. Jutri se vrača s službene poti in poskrbela bom, da si bo vzel nekaj več časa tudi zate.«Strinjala sem se z njo. Morala sem mu povedati, da vem da ni moj pravi oče.
Počasi se je tudi Liam pomiril. Odločila sva se, da bova moji mami nastalo situacijo za zdaj še zamolčala. Bo že prišel pravi trenutek. Najtežje je bilo ugotoviti, kaj bo sedaj z nama. Kako naprej? Naj se obnašava, kot da se ni zgodilo nič, ali naj se oddaljiva in se videvava le takrat ko bo nujno. Odločila sva se za prvo. To noč je Liam ostal pri nas. Poklical je starše, če so to sploh bili njegovi pravi starši, in se zlagal, da bo ostal pri prijatelju. Doma niso imeli nič proti, zato ni bilo večjih problemov. Postlala sem mu zofo v svoji sobi, potem pa poiskala pižamo ter se odpravila v kopalnico. Umila sem si obraz in zobe. Zagledala sem se v ogledalo. Sem res tako zelo podobna Liamu? Je res moj brat? Zakaj imam glede vsega tega slab občutek. Je moja mama res mrtva?
»Oh, Sophie, spodi slabe misli stran, spomni se kaj sta se z Liamom dogovorila.«sem si prigovarjala.
Pospravila sem za seboj in se odpravila v svojo sobo. Liam je gledal televizijo in me niti ni opazil, ko sem vstopila v sobo. Počasi sem se mu približala in ga poljubila na lice.
»Lahko noč srček.« sem mu zašepetala in se odpravila v posteljo. Trudila sem se, a nisem morala zaspati, preveč misli se je podilo po moji glavi in nikakor se nisem morala odklopiti. Odgrnila sem odejo in se po prstih odplazila do zofe, kjer je Liam še vedno gledal isti film. Skobacala sem se pod njegovo odejo in glavo pritisnila k njegovim prsim.
»Hej kaj je narobe Sophie?«je vprašal.
»Ne morem zaspati, preveč stvari se podi po mojih mislih.«sem odgovorila, on pa me je le nežno objel in poljubil na čelo.
03. junij 2012
jutri naprej!=)
03. junij 2012
u91739
u91739
Next more bit jutr in to NUJNO!
03. junij 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg