Forum
u173653
u173653
Kot sem vam že obljubila moje bralke,(sej veste kere ste )bom začela pisat novo zgodbo in sicer ƊƐƘLƐ ƝA ƤƐČǀƝǀ. Te zgodbe ne pišem jaz ampak jo prepisujem iz knjige tok, da boste vedele. Seveda lahk tut drugi berete, če hočte.

To je to in upam, da boste brali
P.S. Mojo zgodbo SESTRADANA ~ѕянℓנινкα~ (мℓαנšιм σ∂ 10 ρяєρσνє∂αησ вяαηנє) pa bom tud enkrat nadeljevala.
11. julij 2014
u173653
u173653
Aurora

Jaz sem jaz.
In povedala vam bom zgodbo. Pravijo, da prvi stavki pisateljem povzročajo največ težav. Najtežje je začeti. Uvodne besede sem ukradla iz bratovih prvih poskusov pripovedovanja zgodb. Ta prvi stavek mi je ostal v spominu prav zaradi njegove preprostosti.
In tako začenjam. Naj opozorim, da v tem še zdaleč nisem podkovana. Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj sem nazadnje kaj pisala. Vedno sem govorila s svojim telesom. Tega pa ne morem več, zato sem se odločila izražati skozi misli.
Ne pišem, ker bi želela, da bi bila moja knjiga objavljena v knjigi. Priznam, da so moji nameni predvsem sebične narave. Znašla sem se v življenskem obdobju, ki se ga vsi bojimo. Dneve si zapolnjujem s preteklostjo, saj prihodnosti niveč veliko ostalo.
Tako si pač krajšam čas.
In mislim, da je moja zgodba - in tudi zgodba moje družine, ki se je začela skoraj sto let pred mojim rojstvom - zanimiva.

Vem, da bi vsi zase trdili enako, in to povsem upravičeno. Vsak od nas nastopa v svoji fascinantni zgodbi skupaj s številnimi dobrimi in zlobnimi junaki.
In skoraj vedno se v zgodbi zgodi tudi nekaj čarobnega. Poimenovana sem bila po princesi iz vsem dobro poznane pravljice. Mogoče sem prav zato že od negdaj verjela v čarovnijo. Z leti sem spoznala, da so pravljice le prispodobe za veličastni ples življenaja, ki ga otvorimo s svojim rojstvom. Z njega pa ne moramo pobegniti vse do smrti.
Naj ti povem svojo zgodbo, dragi bralec - tako te naslavljam, ker je moja zgodba očitno le prišla na dan, če bereš moje besede. Številni junaki so umrli že dolgo pred mojim rojstvom, zato se jih bom po najboljših močeh potrudila oživeti s svojo domišlijo.
Medtem, ko takole premlevam, kaj ti moram povedati, pa ugotavljam, da ima moja zgodba, ki sem jo izvedela od starejših dveh generacij, tudi glavno vlogo. Govori se o ljubezni in o odločitvah, ki jih zaradi nje sprejemamo.
Večina bo najpej pomislila, da go vorim o ljubezni med moškim in žensko, ki je vsekakor še kako prisotna. V mislih pa imam še druge oblike, ki so prav tako močne, na primer ljubezen , ki jo starši čutijo do svojih otrok. Ali pa obesivno in uničojočo jubezen , ki povzroča kaos.
Pomembna tema vtej zgodbi pa je tudi količina čaja, ki naj bi galjudje popili - toda s tem se
že preveč oddaljujem od bistva. Oprosti ampak taka je pač navada ljudi , ki se počutijo stari. Vrnimo se raje k pomembnim stvarem. Vodila te bom skozi zgodbo zgodbo in jo tudi prekinila, kadar se mi bo zazdelo, da moram kaj podrobneje raznožiti, kajti sama zgodba je precej zapletena. Mislim, da bom začela nekje pri koncu svoje zgodbe in s tem vse skupaj še bolj zapletla. Kot osemletna dekliva brez mame stojim navrhu pečine in opazujem zaliv Dunworley, svoj najljubši kraj na svetu.
Nekoč pred davnimi časi...
11. julij 2014
next
11. julij 2014
next
15. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg