Forum
Pozdravljeni!
Odločila sm se,da se bom tudi jas preizkusila v pisanju zgodbe...govorila bo o nesrečni 13letnici,brez smisla za življenje...
Kot že naslov pove: "Kvadratura koga ali smisel nesmiselnega življenja"
Na nek način nobena od teh dveh stvari nima smisla...in tako tudi to 13 dekl misli...
********************
Uvod
********************
Gledala sem čez okno...po njem so kapljale drobne kpljice...v kotu,kjer je bila razpoka,se je voda počasi stekala na polico...moj pogled je žalostno segav čez ulico na ono stran...
Takrat sem zaslišala sireno in bliskanje modro rdečih luči...'policija' izrekla sem nekaj kletvic ter zbežala...
********************
Pozdravljeni...sem hm...svojega imena sploh ne poznam...vem,da sem stara 13let...vsaj toliko so,mi rekli...svojega otroštva se ne spomnim...starši so umrli u čudnih okoliščinah,ko sem imela komaj 3leta...takrat so mi dodelili skrbnike...nisem jih marala...veliko so me izkoriščali....nato sem neke noči pobegnila...takrat sem bila stara 11let...
********************
To je uvod...upam,da je vam biu ušeč...ko dobim 3 nexte nadaljujem
30. september 2015
Next!
02. oktober 2015
next
02. oktober 2015
Bom kr nadaljevala...pa prosim proporočite moj blog še drugim
********************
1.Del
********************
Use se je začelo neke deževne noči.Mama je prišla do mene,me poljubila na čelo,ter odšla z očetom vn iz sobe. Jas pa sem takrat sladko zaspala. Bilo mi je komaj 2leti. Otrok pač. Po dnevu povnem igre in zabave sem se veselila,da se bom lahko končno ulegla v posteljico in zaspala. Sredi noči pa me je zbudila strela,zatem pa je še grozno zagrmelo. V mojo sobo je pritekla babica,ki je stanovala v zgornjem nadstropju. Jokala me je,nisem vedela,kaj je mislila,s tem kar je povedala,preprosto sem tudi sama začela jokati. Kmalu je k nam prišla policija ter nekaj razlagala. Nisem vedela zakaj se gre. Spomnem se le,da so mi povedali,da sta moja starša mrtva in bo babica skrbela zame. Vse je lepo bilo,dokler ni napočil moj 3.rojstni dan. Babica mi je podarila majhno šatujo,a mi ni hotela povedati,kaj je v njej. Popoldan sva se odpravili vn na sprehod. Vse lepo in prov. Kmalu je začelo deževati. Naenkrat pa se je babica le zadrla: 'pazi'. Do nje je zapeljav črn avto ter jo povozil. Mene pa je v vrglo v drevo. Začela sem jokati. Kmalu je prispela policija. Odpeljali so me na postajo ter pozno v večer spraševali razne stvari. A zaradi udarca v glavo se nisem nič spomnila. Povedali so mi,da sem ostala brez skrbnikov,sorodnikov pa ne najdejo,ter da bom odšla v sirotišnico. Nisem vedela,kaj je to,zato sem se veselila,da bom prispela tja. Neka policajka me je peljala domov,tam sva skupaj spakirali vse moje imetje,ter me odpeljala v sirotišnico. Pričakovala sem lepo pisano stavbo,z velikim vrtom in igriščem. A to ni bilo niti približno tako videti. Velika stara podirajoča se stavba,s rešetkami na oknih. Nisem imela izbire morala sm iti.
********************
Za nadaljevanje rabim 3 nexte
Hvala bralkam
06. oktober 2015
Neeext!
06. oktober 2015
next
06. oktober 2015
u192373
u192373
Next
06. oktober 2015
Neext
06. oktober 2015
Pa je prišlo nadaljevanje...Hvala vsem bralkam in bralcem
********************
2.del
********************
Policajka me je pripeljala do neke gospe,ki me je grdo gledala,potem pa odšla. Gospa me je pripeljala do majhne sobe,v katiri so že bila 3 dekleta. To je bila dekliška sirotišnica. Nič kaj prijazno me niso sprejele. Ime jim je bilo Mandy,Gringer in Amanda. Najstarejša je bila Mandy stara je bila 6let,Gringer in Amanda,pa sta bili stari 4. Tako sem bila najmlajša v naši sobi. Vse je bilo uredu,dokler me niso uprašale za moje ime. Jas pa ga nisem poznala. Vsa dekleta iz sirotišnice so me začela zasmehovati,češ tu je,dekle ki niti svojega imena ne pozna. Tako so mi dodelile vzdevek. Klicale so me kar "Nič".
Vse dokler nekega dne v našo sobo ni prišel pajek. Vsa dekleta so se ga bala,jas pa sem ga preprosto prijela in spustila čez okno vn. To pa je bilo za njih nekaj nedopustljivega,nedovoljenega. Dekle,ki se dotika pajkov. Postala sem "Ragno"(v italjanščini pomeni pajek). Tako sem vsak dan poslušala: 'Ragno to,Ragno ono,Ragno pridi sem...'
Vse dokler nekega dne k nam ni prišla neka gospa. Hotela je imeti majhno svetlolaso deklico staro od 3-5let. In ja...vse so rekle,da bo to gotovo Ragno. Takrat mi je že bilo 4leta. In ja,posvojili so me. Čez 2 meseca so prišli pome,z majhnim belim tovornjakom.
********************
Ko dobim 3nexte nadaljujem
06. oktober 2015
neeext, zanimivo
06. oktober 2015
Next
06. oktober 2015
Superrr
Next
Nova bralka
06. oktober 2015
u199774
u199774
nova bralka + neeeeext!!!!!!!
07. oktober 2015
Hvala usem novim pa tudi bralkam in bralcem
********************
3.del
********************
Proti večiru sta pome prišla starejša zakonca. Ženski je bilo ime Majda,starejša gospa blizu 60,z okroglim obrazom ter povprečne velikosti. Nič posebnega,razen njenega majhnega nosu in kratko pristriženih las. Njen soprog pa je biu Willy. Bil je že v letih,zagotovo star več kot 65let. Nekoliko majhen in okorne postave,pa vendarle je bil zabaven. Odpeljala sta me na svoj dom. Majhna hičica na robu majhne vasice. Bila sem usa naudušna. Majda mi je pripravila posebno presenečenje,spekla je celo goro piškotov,ki sem jih z veseljem pojedla. Imela sta tudi velikega,debelega črnega mačka,po imenu Tommy. Dolgo v večer sta mi pripovedovala zgodbe o tem kako nista morala imeti otrok,zraven pa smo pili vročo čokolado in se greli ob kaminu. Vse je bilo uredu,dokler ni napočil večer. Odpravila sem se spat. Moja soba je bila majhna a lepo okrašna,ter topla. Vlegla sem se v posteljo,ter pokrila. Poskusila sem zatisniti oči a nisem morala zaspati. Trudila sem se...a nisem in nisem mogla. Odpravila sem se do okna,ter ga odprla. Razgledala sem se okoli. Povsod sama tema in megla. Počasi sem splezala na okensko polico,ter stopila na streho. Splezala sem na rob,ter uživala ob siju mesečine. Takrat pa se mi je zdelo,da slišim glas. "Nessie"
Meša se mi,sem mislila...a glas se je še kr naprej oglašal.Naj sledim glasu?
********************
 Bo sledila glasu ali se bo odpravila notri?
 Kaj vi mislite?
07. oktober 2015
Neeext, sledila bo glasu
07. oktober 2015
Nexttt
Ja sledila bo glasu itak.
07. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeext!!!
08. oktober 2015
u199774
u199774
sledila bo glasu
08. oktober 2015
4. In 5.del prideta jutri....ker mi danes nebo uspelo objaviti,4.dela...,
08. oktober 2015
Okk
08. oktober 2015
Drug next pride pa čez 1-3 ure...
********************
4.del
********************
Poslušala sem glas. Vedno glasnejši je postajal. Takrat sem v mesečini opazila senco. Prestrašila sem se. Zbežala sem do okna,ter ga hotela odpreti. A bil je zaprt in to iz notranje strani!
Glas pa me je še naprej prigovarjal naj seldim.
Počasi sem se oddaljevala od okna ter stopala proti robu strehe. Prišla sem do drevesa,ter počasi splezala na tla. Mesečina mi je razsvetljevala pot. Počasi sem hodila po rahlo rosni travi,ki se mi je lepila na noge. Sledila sem glasu...kmalu sem prišla,do ozke makedamske potke zaraščene s trnjem. Stopala sem naprej. Začutila sem,kako so se mi trni zabadali v kožo,ter povzročali,da je iz njih začela pronicati kri. Po kakih 15minutah hoje se je pot končala. Prišla sem,do stare vrbe,veje so bile že vse upognjene od teže. Razgledala sem se po jasi na katiro sem prispela. Majhna jasa,ograjena s tmnim kamnitim zidom in železnimi vrati. Nisem se morala premagati. Bosa sem stopala po mrzli travi,ter prišla do vrat. Na njih je bila ključavnica. Žalostno sem se ozrla po temi. Takrat sem spet zaslišala ta skrivnosten glas...sledila sem mu. Prišla sem do nekih drugih majhnih vrat. Počasi sem jih odprla. Stari zrjaveli zapahi so zaškripali. Vrata sem za sabo zaprla,ter se razgledala po prostoru. Pa saj nemore biti res!
Vsa šokirana sem obstala. Takrat so me začele obkrožati sence. Luno so zakrili oblaki in nastala je tema.
*******************
Mnenje....
Kje mislite da je?
09. oktober 2015
neeeext! Hm... Kakšno skladišče?
09. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeext!!!!
09. oktober 2015
Hvala vsem bracem
********************
5.del
********************
Moj bog!
Kam sem prišla.
Izza visokega zidu se ni videlo,kaj stoji na tem mestu...
Prišla sem na pokopališče!
Bila sem šokirana. Že sem se hotela obrniti in zbežati a mi glas ni dal miru...počsi sem sledila glasu. Hodila sem po ozki stezici med grobovi. Pokopališče je bilo staro in zapuščeno.
Vrjetno ga ni obiskal nihče že več stoletij. Nadaljevala sem pot v mesečini. Naenkrat nisem dovolj pazila,ter se spotaknila ob nagrobnik. Padla sem. Začutila sem ostro bolečino v gležju. Prestrašila sem se. Kaj če sem si zvila gleženj,kaj če se nebom morala vrniti in me nikoli nebodo našli. Le kako mora skrbeti moja skrbnika!
Počasi sem ustala. Bolečina še ni ponehala. Na levo nogo sem rahlo šepala,a vseno sem nadaljevala pot. Prišla sem do sredine pokopališča. Tam je bilo posajeno visoko drevo. Usedla sem,ter si ogledala ta kraj. Takrat pa je k meni pristopila senca. Zakričala sem. Senca pa mi je le z dlanjo prekrila usta in nisem mogla več kričati.
Na silo sem se otresla sence,ter začela bežati. Tekla sem,na življenje in smrt....le kdo je ta senca?
Senca mi je sledila in me lovila po pokopališču. Prišla sem do glavnih vrat,a šele takrat sem se spomnila,da so zaklenjena. Tekla sem,ter poskušala najti,tista vrata,skozi katira sem prišla not a vrata so kar izginila!
Senca mi je bila čedalje bližje. Padla sem na tla,ter se močno udarila v glavo. Spomnem se le še tega,da mi je senca rekla:Nessie ne boj se!
Potem pa me je prijela za dlan. Začutila sem pekočo bolečino.
Zatem pa sem videla le še belo svetlobo in obležala.
********************
Mnenja...
Kdo mislite,da je bila senca?
Ko dobim 3nexte nadaljujem...
09. oktober 2015
neeext
09. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexttttttt!!!!!!!!
09. oktober 2015
Rabim še en next in nadaljujem...
10. oktober 2015
next
10. oktober 2015
Se opravičujem,ker dolgo ni bilo nexta...samo čez vikend,me skoraj nič ni blo doma...je pa zato ta tok dalši...
********************
6.del
********************
Slišala sem glas...kdo je to? Moja skrbnica? Kje sem?
Odprla sem oči. Nikogar ni bilo. Ura je bila 7.15
Počasi sem ustala. Samo sanjala sem,sem si mislila. Nakar pa sem začutila ostro bolečino v gležnju. Pogledala sem svoje noge. Vse opraskane in krvave so bile od trnja. A kako sem prišla sem? Nič mi ni bilo jasno. Sedela sem na postelji in razmišljala o tem kar se mi je zgodilo. Spomnila,sem se dotika sence. Obrnila sem dlan. Kriknila sem od šoka. Kaj za vraga je to na moji roki!!!
Pobližje sem si ogledala znak. Zgledav je nekako tako: ₪
Nisem vedela kaj pomeni. Vedela sem le,da je izžgan na moji roki. Počasi sem ustala ter se odpravila v kopalnico. Temelito sem se skopala.
********************
Čez 2.meseca
********************
Vsako noč ob polni luni,slišim ta glas kako me kliče. A nočem mu več slediti. Znamenje sem si prekrila z obližem. Še sreča,da Majda ni nič posumila. Res je prijazna gospa. Poimenovala me je kar Emilia. Ljubkovalno pa me kliče kar Em. Ime mi je kar ušeč. V vasi kjer živimo ni otrok moje starosti. Zato sem zelo osamljena. Podnevi ko je Willy v službi z Majdo pečeve piškote,bereva pravlice in rišve. Celo brati in pisati me je naučila!!!
********************
4.mesece kasneje
********************
Danes je 14. Februar moj rojstni dan. Dobila sem veliko lepih daril. Majda mi je kupila nova oblačila. Ko bi taki trenutki trajali večno. Ponoči pa sem ponovno slišala glas. "Nessie"
Nisem hotela poslušati. Glas pa me je kar klical in klical. Znak na moji roki je kar naenkrat postal krvavo rdeč,ter se svetil v temi.
Začela sem mu slediti.
Sledila sem mu do kuhinje. Poslušala sem njegova navodila. Uzela sem nož ter opravila svoje delo. Potem pa sem dokaze pustila pri Williyu.
********************
Petek,15. Februar
********************
Zbudil me je zvok siren. Kaj se dogaja!?
Nisem dosti razbrala iz pogovorov. Le Majda-mrtva-morilec-Willy-deklica-
Takrat so se odprla vrata. Mojega prisluškovanja je bilo konec. Tam je stal starejši policaj in mi nekaj razlagav. Planila sem v jok. Ponoči je negdo ubil Majdo,jo razkosal,njene dele pa raznosil po celi hiši,v obliki znaka: ₪.
Pri Williyu pa so našli dokaze.
Tako sem spakirala stvari,ter se odpravila v sirotišnico.
Tam ni bilo več tistih deklet,ki sem jih jas poznala. Bile so druge. Še bolj zlobne. In ko so zvedle,da mimam imena,so mi dale kar uzdevek "pošast"
********************
Mnenje?
13. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeext!!!!
13. oktober 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg