Forum
Hey!To bo mal drugačna tema ko so ostale names,da bom sama pisala zgodbo bom vsak dan napisala delček iz zbirke Kurja polt. Meni so te knjige zelo všeč in upam, da bodo tudi vam.
_________________________________________________________________________________________

Obnova: Lindy je našla lutko, kakršno pri svojih nastopih uporablja tisti, ki govorijo s trebuhom. Imenovala jo je Focka.Že res, da Focka ni najlepša, je pa silno smešna. Medtem ko uči Focko hoditi in govoriti, se Lindy neskončno zabava. Ampak njena dvojčica Kris je ljubosumna na sestro,ki je na lepem v središču pozornosti.
To ni pravično,si misli. Zakaj ima Lindy zmeraj tolikšno srečo? Kris se odloči,da si bo tudi ona omislila lutko.Bo že pokazala sestri! Ampak potem se začnejo dogajati čudne stvari. Grde stvai. Hude stvari.Saj ni mogoče, da bi navadna lutka povzročila toliko težav!Ali pač?_________________________________________________________________________________________

NOČ, KO JE LUTKA OŽIVELA

»Mmmmm! Mmmm! Mmmmm«
Kris Powell se je zaman trudila, da bi pritegnila sestrino pozornost. Lindy Powell je dvignila pogled s knjige, ki jo je brala, da bi videla, v čem je problem. Namesto ljubkega obraza svoje sestre dvojčice je zagledala okrogel, rožnat balon, skoraj tolikšen kot Krisina glava.
»Vsaka čast« je brez pretiranega navdušenja rekla Lindy. Potem je na lepem iztegnila prst, dregnila v balon in ga preluknjala.
»Hey!« je kriknila Kris, ko se je rožnat žvečilni gumi razpočil in se ji prilepil na lica ter brado. Lindy se je zasmejala,»Ena nič zame«Kris je jezno zgrabila sestrino broširano knjigo in jo s treskom zaprla. Hopla,pa si pozabila,kje si ostala!« je vzkliknila. Vedela je, da je sestra hudo nejevolna,kadar v knjigi ne more takoj najti strani, kjer je nehala brati. Lindy ji je namrščenih obrvi izpulila knjigo iz rok. Kris se je trudila, da bi si z obraza zdrgnila rožnati čigumi. >>To je bil največi balon,kar sem jih kdaj napihnila,«je strdito pripomnila. Čigumi ni in ni hotel stran.»Jaz sem napihnila že dosti večje,« se je vzvišeno posmehnila Lindy. >> Saj ne morem vrjeti lastnim očem,<&amp;amp;amp;lt; je zamrmrala njuna mama, ki je prav takrat vstopila v spalnico dvojčic in na vznožje Krisine postelje spustila kup skrbno zloščenega perila .»Mar vedve dekleti tekmujeta celo pri žvečenju čigumija?« »Nisva tekmovali,« je zagodrnjala Lindy Sunkovito si je čez ramo vrgla plave lase, povezane v konjski rep, in se znova zatopila v knjigo. Obe deklici sta imeli ravne plave lase. Ampak Lindyjini so bili dolgi in ponavadi si jih je na tilniku ali pri strani spela v konjski rep. Kris pa je svoje strigla čisto na kratko. Tako so drugi lahko vedeli,katera od dvojčic je katera, saj sta bili sicer podobni kakor jajce jajcu. Obe sta imeli široko čelo in okrogle, modre oči. Kadar sta se zasmejali, so se obema na licih naredile jamice. Obe sta za vsako malenkost zardeli in takrat so se obema na belih licih prikazale velike, rožnate okrogle lise.Obe sta bili prepričani, da imata za sporazumevanje preširoka nosova. In obe sta si želeli, da bi bili vsaj malo večji. Lindyjina najboljša prijateljica Alice je bila dobrih sedem centimetrov višja od niju, čeprav še ni dopolnila dvanajst let. »Se mi je posrečilo odstraniti več čigumija?« je vprašala Kris in se drgnila po rdečem lepljivem licu.»Vsega ne,«se je Lindy ozrla or k njej. »Nekaj se ti ga je prijelo na lase.« »Čudovito,« je zagodrnjala Kris. S prsti si je segla v lase, ampak tam ni našla nobenega sledu o čigumiju. »Spet sem te!« se zasmejala Lindy.»Tebe je kar prelahko vreči na finto.« Kris je jezno zarenčala. »Zakaj si vedno tako zlobna do mene?«
»Jaz? Zlobna?« Lindy ji je namenila svoj najnedolžnejši,najokroglejši možni pogled.»Jaz sem vedar pravi angelček. Vprašaj kogar hočeš.V obupu se je Kris zasukala k mami, ki je za njenim hrbtom v predalnik tlačila nogavice . »Mami,kdaj dobim svojo lastno sobo?« »Ob svetem nikoli,« se ji je nasmehnila v odgovor. Kris je zastokala.«Zmerom to rečeš!« Mama je skomignila z rameni. » Saj veš,da v celi hiši ni niti centimetra odveč, Kris,« Ozrla se je k oknu spalnice. Skozi tanke,prosojne zavese je lila bleščeča sončna svetloba. » Tako lep dan je. Zakaj tičita v sobi.« »Mami, saj nisva več majceni punčki,« je Lindy zavila z očmi. »Dvanajst jih imava. Prestari sva, da bi se hodili igrat na dvorišče« » Je šel že ves proč« je vprašala Kris, ki si je z brade še vedno praskala rožnate zaplate čigumija. » Kar pusti ga tam. Z njim je tvoja koža videti lepša,« ji je svetovala Lindy.»Kako si želim, da bi bili vedve sestrici ljubeznivejši druga do druge,« je zavzdihnila gospa Powell.Z vznožja stopnic so se vse tri zaslišale prediren lajež. »Le kaj je spet pišilo Bevska?« je zatarnala gospa Powell. Mali črni terier je namreč zmerom našel vzrok za lajanje. »Zakaj ne bi peljali Bevska na sprehod?« »Se mi ne da,« je z nosom v knjigi zamomljala Lindy. »Kaj neki se dogaja s tistim prekrasnim novima kolesoma, ki sta ju dobili za rojstni dan?« je gospa Powell uprla dlani v bok. »s tistima kolesoma, brez katerih kratko malo nista mogli živeti? Saj vesta,s tistima, ki že od dne, ko sta ju dobili, samevata v garaži?« » Okej, okej. Prav nič naju ni treba zbadati,mami,« je rekla Lindy in zaprla knjigo. Vstala je,se pretegnilain zabrisala knjigo na posteljo. »SI res za to?« je Kris vprašala Lindy.
________________________________________________________________________________________

Next?
Mnenje?

boš bral/a zgodbo?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

14. julij 2014
u175616
u175616
next
14. julij 2014
u142302
u142302
next
14. julij 2014
next
14. julij 2014
next
14. julij 2014
»Za kaj« »Za to,da bi se s kolesi zapeljali do šolskega igrišča in pogledali, ali se tam naokrog kdo potika.« »Samo prepričala bi se rada, ali je Robby tam,« se ji je spačila Lindy. »Pa kaj?« jo je zavrnila Kris in zardela. »Zmigaj se že. Pojdita, ven na svež zrak,« ju je priganjala gospa Powell. »Vidimo se pozneje. V supermarket moram.« Kris se je zazrla v ogledalo na predalniku. Večino čigumija je uspešno postrgala stran. Z obema rokama si je potegnila skozi kratke lase. »Pridi. Pojdiva ven,« je rekla. »Tista, ki bo zadnja, je gnilo jajce.« Pognala se je čez prag in za pol koraka prehitela sestro. Ko sta z Bevskom, ki jima je predirno lajal za petami, kakor vihar treščili skozi zadnja hišna vrata, je bilo popoldansko sonce še visoko na nebu brez oblačka. Negibni zrak je bil suh. Zdelo se je, kot da je že poletje, ne šele pomlad. Obe deklici sta nosili kratke hlače in majice brez rokavov. Lindy se je sklonila, da bi odprla garažna vrata, potem pa jo je nekaj zadržalo. Oči so ji obstale na sosednji hiši. »Poglej, so že postavili zidove,« je rekla sestri in pokazala na dvorišče. »Ta nova hiša raste kakor goba po dežju. Osupljivo,« je Kris s pogledom sledila sestrinemu. Pozimi je gradbeno podjetje podrlo staro hišo poleg Powellove. Marca so zidarji položili nove betonske temelje. Kadar na gradbišču ni bilo delavcev, sta Lindy in Kris sprehajali po njem in ugibali, kje bodo ležale posamezne sobe. Zdaj pa so zidovi že stali. Zgradba je bila na lepem videti kakor prava pravcata hiša. Obdajale so jo visoke skladovnice stavbnega lesa, gomila rdečerjave prsti, kup betonskih zidakov ter najrazličnejše električne žage, drugo orodje in stroji. »Danes zidarji ne delajo,« je ugotovila Lindy. Korak za korakom sta se bližali novogradnji. »Kaj misliš, kdo se bo vselil vanjo?« se je spraševala Kris. »Mogoče kak lepotec najinih let?Mogoče čudovita brata dvojčka!« »Fej!« se je skremžila Lindy »Dvojčka? Včasih si tako osladno romantična! Sploh ne morem verjeti, da spadava v isto družino.« Kris je bila Lindyjine zbadljivosti že vajena. Obema puncama se je zdelo imenitno, da sta dvojčici, in obema je to hkrati šlo na živce. Ker sta si delili tako rekoč vse – zunanji videz, obleko, sobo – sta si bili bliže kot večina drugih sester.Prav zato, ker sta si bili tako podobni, pa se jima je skoraj zmeraj posrečilo, da sta druga drugo spravili ob pamet. »Nikjer ni nikogar. Dajva, raziščiva novo hišo!« je predlagala Lindy. Kris jo je za sestro mahnila čez dvorišče. Veverica, ki se je bila pravkar povzpela do srede debelega javorovega debla, ju je nezaupljivo opazovala. Utrli sta si pot skozi vrzel v nizkem grmovju, ki je ločevalo dvorišče. Potem sta mimo skladovnic stavbnega lesa in visokega kupa prsti zlezli na betonski podest. Čez odprtino, v kateri bodo nova vrata,so delavci pribili težko plastično plahto. Kris je dvignila enega od njenih vogalov in obe sta se splazili v hišo. Znotraj je bilo temno, hladno in osvežajoče je dišalo po lesu. Stene so bile že ometane, niso pa bile še pobarvane. »Previdno,« je Lindy posvarila sestro. »Žeblji.« Pokazala je na velike tesarske žeblje, ki so bili raztreseni povsod po tleh »Če boš stopila na katerega od teh, boš dobila tetanus in umrla.« »Saj to bi ti rada, kajne,« je rekla Kris. »Nočem, da umreš,« je odgovorila Lindy. »Dovolj bo, če zboliš za tetanusom.« Zahihitala se je. »Ha, ha,« je posmehljivo rekla Kris. »To bo najbrž dnevna soba,« je rekla in se čez vežo počasi prebijala proti kaminu ob najoddaljenejšem zidu prostora. »Strop kakor v katedrali,« se je Lindy ozrla proti temnim, razgaljenim strešnim tramovom nad njunima glavama. »Lepo.« »Tole je večje od naše dnevne sobe,« je pripomnila Kris in skozi veliko francosko okno pokukala ven na ulico. »Kako prijetno diši,« je pripomnila Lindy in globoko zajela sapo. »Vse to žganje. Čisto tako kakor bori.« Prehodili sta vežo in stikali po kuhinji. »Je v teh žicah elektrika?« je Kris pokazala na splet črnih električnih kablov,ki so bingljali s strešnih tramov. #Zakaj se ne dotakneš kakšne, da bi ugotovila?« je predlagala Lindy. »Izvoli,za tabo,«jo je brž zavrnila Kris. »Kuhinja pa ni posebno prostorna,« je rekla Lindy in se sklonila, da bi laže poškilila v odprtine, kjer bodo stale vzidane kuhinjske omarice. Že se je vzravnala in hotela predlagati,da si ogledata prvo nadstropje, ko je zaslišala glas »A?« Presenečeno je izbulila oči. »Je tu še kdo drug?« Kris je otrpnila sredi kuhinje. Obe sta prisluhnili. Tišina. Potem sta obe hkrati zaslišali tiho,naglo stopicanje. Bilo je čisto blizu. V hiši.
15. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg