Forum
u112307
u112307
Heeej! Z ғυcκıпɢ.cαpтαιɴ sva se odločili, da napiševe kriminalko. Upam, da vam bo všeč!
Ϟ Annolien McCluskey Ϟ
Ko sem popila pripravljeno mleko sem si čez mojo poslovno obleko nadela še jakno in odšla skozi vrata, ko je vame zapihal hladen vetrič, kajti na nebu je kazalo, da se pripravlja nevihta. Odšla sem do avta in ga odklenila.
Skozi gost promet ob 6:00 zjutraj sem se z težka prebila, nato pa vseeno končno prišla do našega podjetja. Medtem ko hodim po stopnicah, ker je dvigalo pokvarjeno, pa se vam lahko še predstavim.
Sem Annolien McCluskey, ampak moji prijatelji in fant me kličejo kar Ann. Sem triindvajsetletna računovodkinja, ki dela v podjetju z zamorjenim šefom.
Trenutno lazim po stopnicah, ker je naše hudičevo dvigalo pokvarjeno. In končno! Moja preljuba pisarna, na kateri tiči na kupe papirjev, katere moram urediti. Stopila sem v pisarno in počakala na Olivio, ki mi vsako jutro prinese kavo. “Dobro jutro, gospa.” me je prisrčno pozdravila, medtem ko sem že tipkala na računalniku. “Dobro jutro, Olivia. Hvala za kavo.” sem se zahvalila, Olivia pa je odšla. Zdaj bom lahko delala v miru!
Ϟ
Ko sem končala z delom sem odšla v kavarnico nasproti našega podjetja in nasproti trgovine, v kateri dela moja najboljša prijateljica Hannah, s katero sem zmenjena da se dobiva tukaj. In ravno zdaj stopiclja proti meni. Počakala sem na svojem mestu in se ji nasmehnila. “Končno konec službe…” je zagodrnjala. Sovražila je svoje delo v trgovini, kajti raje bi bila zdravnica, a ne iščejo nove delavke…
“Hej!” sem jo pozdravila in jo objela. Pozdrav mi je vrnila, prav tako tudi objem. “In kako si preživela dan?” sem jo vprašala. “Na kupe strank, sitnarjenje šefa… Pa ti?” je povedala in namignila natakarju naj spravi svojo zadnjico sem. “Ah, saj veš… Kupi papirjev so že čakali name.” sem povedala in naročila belo kavo, kot Hannah.
Ko sva popili, sva se odločili, da greva malce po nakupih po središčnem centru.
“Zakaj imam občutek, da nama nekdo sledi?”sem prestrašeno vprašala Hannah. “Ne vem… Ampak tudi meni se tako zdi.” je tudi ona prestrašeno povedala in še bolj sva stopili skupaj.
---
Naslednji del bo napisala ғυcκıпɢ.cαpтαιɴ.
26. december 2012
u117083
u117083
neext
26. december 2012
u112307
u112307
hwalaaaaa.< 3
26. december 2012
u117083
u117083
nzk, sej je ful dobra zgodbica. js sm nora na kriminalke
26. december 2012
hwala za next. :* še vsaj 2 nexta!
26. december 2012
Waw že začetek je kul! :*
Neext!
26. december 2012
tnx Nikki.
26. december 2012
Hah Lara ka pa najina zgodbica? Mislim, da je že v košu
Pa nzk! <3
26. december 2012
hm... bom šla preverit, če je res!
26. december 2012
u73295
u73295
neeeeext
26. december 2012
u112307
u112307
hwala Nika:*
-lara mislim, da boš mogla it počas napisat next
26. december 2012
že tipkam
26. december 2012
jeeeeej *_* (veste čist navdušena!)
26. december 2012
haha Nika.
26. december 2012
Ja tak je to, če sam tri ure spiš
26. december 2012
u112307
u112307
o.k. *w*
26. december 2012
Nika-
Nastja- ok.
26. december 2012
ok 3 nexti so se nabrali, čas za nadaljevanje! :*
***************************************************************************
*Hannah Clark*

"Ah.... pozabi na to. Samo dozdeva se nama, ko pa v centru mrgoli ljudi. " je odločno zaključila Ann. Jaz, ki sem bolj strahopetne narave sem se nezaupljivo ozrla okrog, nato pa sem le skomignila z rameni. Toda kaj, če je vse skupaj res?
"Poglej to obleko. Ali ni super?" me je iz razmišljanja prebudila Ann. "Mhm." sem zamrmrala. "Kaj ti je danes? Je kaj narobe?" je zaskrbljeno vprašala. "Ne, ne, v redu sem, le služba me je nekoliko zdelala. Saj veš, kakšen je moj šef." sem se hitro izmuznila. Ann je pokimala nato pa se posvetila oblekam.
Zagodrnjala sem ob pogledu na uro saj sem s zavedala, da se bova mogle raziti. "Moram iti. Saj veš, Mr. Boss me bo spet nahrulil , če bom jutri pozna." sem rekla in ob misli na mojega šefa zavila z očmi. Ann ni odgovorila, le strmela je nekam v prazno. z roko sem ji pomahala pred obrazom. Zdrznila se je in zamrmrala: "Ja. Vem. Tudi jaz moram iti. Se vidiva jutri!« Pokimala sem in se nasmehnila, nato pa jo mahnila proti domu. Veter mi je mršil lase in poleg lune, ki se je skrivala nekje za oblaki je majhen pramen svetlobe oddajala le ulična svetilka.
Pobrskala sem po torbici in po dolgem iskanju v strašnem neredu, ki je vladal v njej , končno začutila ključ. Potegnila sem ga iz nje in odklenila vrata ter vstopila v hišo. Ključe sem odložila na omarico ob vhodnih vratih, pri čemer je zažvenketal obesek na njih. Slednjega mi je za rojstni dan podarila Ann, na njem pa je pisalo : 'Ann in Hannah- najboljši prijateljici!'.
Torbico sem odvrgla na zofo , plašč na stopnice, čevlji pa so obležali nekje v kotu. Sama sem se utrujeno sesedla na stol ob kuhinjski mizi. »Ojla.« sem zamrmrala, ko sem na sosednjem stolu zagledala mojo muco Tačko in jo počohljala za ušesi. Ta je zadovoljno zapredla in me obliznila po roki.
Nekaj časa sem ljubkovala mojo ljubo 'zverinico', nato pa sem vstala in se odpravila pod tuš. Potem sem se preoblekla v staro razvlečeno pižamo in se- kar brez večerje- odpravila v posteljo.
26. december 2012
Neeeeeext!
26. december 2012
hvala nika. tale delček ni bil tko 'kriminalski' bo pa v naslednjem nekaj malo bolj takega...
26. december 2012
vidim *_*
26. december 2012
u115894
u115894
neeeeeeeeeeext
26. december 2012
u114352
u114352
Neeeeeeeeeeeeeeext
27. december 2012
u112307
u112307
še samo 2 nexta.? ;*
27. december 2012
ajd,hitr še dva nexta, če hočete nadaljevanje! ;*
27. december 2012
u73295
u73295
neeext
27. december 2012
u112307
u112307
še samo enega:*
-next imam že napisan
27. december 2012
u116368
u116368
neeeeeeeeeeext
27. december 2012
u68138
u68138
neeeeeext!!!
27. december 2012
u112307
u112307
Ϟ Annolien McCluskey Ϟ
Ko sem prišla do avtomobila sem v torbici poiskala ključe in ga vžgala. Odpeljala sem na dvorišče svoje hiše, ki ni bila razsvetljena. Bila je tema in tudi hiša se ni videla precej. Videla sem samo svetlobo ulične svetilke in pod njo klopco, na kateri je ležal človek. “Brezdomec… nesla mu bom jesti.” sem povedala in odklenila hišo. “Ljubo doma, kdor ga ima.” Sem povedala in se nasmehnila, nato pa se spomnila na brezdomca na klopi. V hladilniku sem poiskala dva sendviča in ju nesla ven. Svetila sem si z žepno svetilko, kajti drugače je bila preveč velika tema in ne bi videla prav nič.
Ko sem bila pri njem sem ga z roko malo dregnila. Enkrat, dvakrat. “Gospod?” sem vljudno vprašala. Obrnil se je in povedal: “Če bi bil gospod zdaj ne bi bil tukaj…” je povedal in nadležno pogledal klop. “Sicer pa… Kaj vi počnete tukaj?” je vprašal. “Prinesla sem vam nekaj za pod zob.” Sem povedala in mu podala sendviča. “Bog vas blagoslovi! Bog vas blagoslovi!” je dvakrat ponovil in se mi zahvalil iz dna srca. Prvi sendvič je odmotal in hlastno zagrizel vanj. “Če karkoli rabite pozvonite,” sem povedala in namignila na hišo “in pomagala vam bom.”
“Še enkrat hvala.” je povedal in se nasmehnil. “Ni za kaj.” sem povedala in se mu nasmehnila še jaz, nato pa odšla nazaj proti svoji hiši.
Odšla sem v kuhinjo, kjer sem vzela čokolado in se zleklnila na zofo v dnevni sobi, prižgala TV in odvila čokolado. Gledala sem ‘Razočarane gospodinje’, takrat pa mi je zazvonil telefon. ‘Andy’ je pisalo na zaslonu. Pritisnila sem zeleno tipko in mu dvignila. “Hej,” me je pozdravil. “oprosti, da te kličem ob tako pozni uri… Želel sem slišati tvoj glas preden bi utonil v svet sanj.” Je povedal. “Ti me lahko pokličeš kdajkoli in kadarkoli, romantik moj.” sem povedala. Res je bil pravi romantik. “In kaj delaš?” me je vprašal. “Gledam Razočarane gospodinje in jem čokolado.” sem odvrnila. “Želel sem ti zaželeti samo lahko noč.” “Nooooooč!” sem povedala, nato pa je prekinil.
Nekaj časa sem še gledala Razočarane gospodinje, nato pa sem se spomnila na dogodek danes. Mogoče nama je nekdo sledil, mogoče pa se mi je samo zdelo. Ampak… Ah, ne bom razmišljala o tem! Sem se začela prepirati sama s sabo, nato pa počasi utonila v svet sanj.
Ϟ
Zjutraj, ko sem se zbudila sem še vedno bila v svojih poslovnih oblekah, ki sem jih imela oblečene včeraj. “Šit! Včeraj sem zaspala pred televizorjem…” sem zaklela in pogledala svojega malega psa Todija, ki sem ga pobožala. “Takoj ti dam hrano.” sem mu povedala in ga počohala za ušesi.
Dala sem mu hrano in odšla v kopalnico, kjer sem se hitro stuširala in si sčetkala zobe. Počesala sem si še svoje dolge rjave lase, ki sem jih nato spela v figo. Odšla sem še v svojo sobo, kjer sem se preoblekla. Nato sem spodaj pograbila še torbico in odhitela do avta, da ne bi zamudila. Šef bi bil res razkurjen! Odprla sem vrata avta in sedla vanj. Pohodila sem plin in zdrvela do poslopja, v katerem sem delala. Odšla sem po stopnicah, kjer me je ustavil šef. “Zamujaš.” je povedal z ledeno mrzlim glasom. Oh, bog! Kaj naj zdaj?! “Oprostite gospod Lornington. Res mi je zelo žal.” pogledala sem proti tlem. Samo naj me ne vrže iz službe! “Ne boj se, ne bom te vrgel iz službe,” je povedal. “Moral bi iskati novo računovodkinjo, kar pa bi bilo težko.” je povedal in se nasmehnil. NASMEHNIL?! To je pa zanj resnično nenavadno… Brez besed sem stopila proti svoji pisarni, kjer me je na mizi že čakala kava. Popila sem požirek, nato pa se spravila na delo.
27. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg