Forum
Hojla! Tole je moja 2. zgodba, prvo lahko najdete tukaj: http://www.igre123.com/forum/tema/v-dvigalu/76489/
Torej, MotoGP spremljam že kar nekaj let in veliko zgodb sem že napisala o tem, tokrat bom spet poskusila z malce daljšo, za spremembo tokrat o mojem najljubšem dirkaču - Jorgeju Lorenzu.
Pridružili se mu bodo še drugi dirkači, med njimi Marc Marquez, Alex Marquez, Valentino Rossi in ostali. Upam, da vam bo všeč!
***
»Dobro jutro, gospodič Lorenzo.« ga pozdravim, ko stojim med vrati spalnice v avtodomu in čakam, da se prebudi. Spet odpre le eno oko in me jezno pogleda, potem pa se prevali na drugo stran postelje, nekaj zagodrnja in zaspi nazaj. »Jorge, prosim.« ponovim s strožjim glasom in zavijem z očmi, ko samo zamahne proti meni.
»Kaj bi rada, Viki…« zamrmra.
»Obljubil si, da bova šla malce ven.« namrščim se in užaljeno pogledam v tla.
»Saj bova, no…« pokrije se čez glavo in mi s tem da vedeti, da je zaenkrat debate konec, zato se odpravim v kopalnico.
Odločam se, ali bi si že nadela makeup. Rekel je, da bova šla samo ven, malce v mesto in potem na sprehod, ker tukaj ni veliko ljudi, ki bi ga poznalo. To je Nemčija, smo pa bolj kot ne sredi ničesar in ravno zaradi tega je privolil v to. Torej, ko zrem v svoje rjave oči, se odločim, da si bom nadela le malce maskare in lipgloss. Temno rjave lase si spnem v čop in se odpravim nazaj ven. Hitro pokukam k Jorgeju, ampak še vedno spi, zato zavijem z očmi.
***
Viki:




Jorge:




Avtodom:



(Tisti, na katerem piše Sterilgarda)
***
Za nadaljevanje pa bi potrebovala 3 nexte!

Boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

05. julij 2015
Mine.
Mine.
Omg wiiiii nova perfekcija na poti...
Jorge zaspanc
next!
05. julij 2015
Nextttt
05. julij 2015
Neeeeeeeeeext!!!
05. julij 2015
MιѕтeryWoмαɴ.* hvala za 1. next
Hvala tudi ƬяєνσяƬƝS in sonček<3
***
Sedem na posteljo poleg njega in ga pobožam po rami. »Halo?« zašepetam in se sklonim k njemu. »Ljubček, prosim, res si želim-…« potem me nenadoma potegne k sebi med odeje in me popolnoma preseneti. Kar naenkrat se spravi name in me začne žgečkati, jaz pa ne morem drugega kot da vreščim, se smejim in se ga poskušam otepati. Kmalu me od vsega smeha začne boleti trebuh, ampak se skloni nad mano in me začne poljubljati, da bi se mi odkupil.
»Obljubil sem ti in obljubo bom držal.« reče tiho ob moje uho, ko se še vedno hihitam. »To ti obljubim, Viki.«
Zasmejim se in ga potegnem v objem. Obožujem ga, ko je tako razigran. Čeprav ni jutranji človek, se potem potrudi in se obleče ter se umije, ko ga jaz čakam na kavču in se igram s telefonom. Ko pride ven, je čaroben. Oblečen v navadne kavbojke in sivo majico morda marsikateri izgleda čisto navaden moški. Meni pa se še vedno zdi najlepši in ga vsak dan bolj ljubim.
Skupaj sva že 5 let, odkar je bil prvič svetovni prvak, in še vedno se včasih počutim, kot da sva šele začela hoditi. Še vedno sem noro zaljubljena vanj. Včasih se sprašujem, ali so to morda samo sanje.
Roko stegne proti meni, da ga primem in vstanem s kavča in ko to storim, me zavrti naokoli in me spet prime. »Greva, moja princesa?« vpraša z najbolj šarmantnim glasom, kar ga premore.
»Greva, princ moj.« mu odgovorim in odpraviva se skozi vrata. Zaklene za nama in me vodi naprej do izhoda. Med potjo ne spregovori z nikomer, samo ponosno me objema okoli ramen. Občudujem ga. Ker ni ljudi okoli naju se lahko mirno sprehodiva vse do mesta, ki niti ni tako blizu, ampak nama ni mar. Z veseljem se sprehodiva malce dlje in potem zaideva med zelena drevesa, kjer naju nihče ne more najti. Ko sva dovolj daleč od civilizacije, sedeva v travo sredi travnika in gledava v nebo.
***










***
spet 3!
05. julij 2015
Mine.
Mine.
Nzk za prvi next
sm bla tut jst cist navdusena da sm bla prva
pa cuteka sta...pa iste hobije kt jst mata strmenje v nebo *-*
Next!
05. julij 2015
oooooo miškaaaa <333
NEEEEXTTT!!!!!!!!!!!!!!!
05. julij 2015
Neeeeeeeeext! Kak pikija sta *_*
06. julij 2015
Neeeeeeeeeeeext + nova bralka
06. julij 2015
Welcome, Marjetica:*
***
»No, spet počneva nekaj prvič.« rečem, ko se namestiva v visoko travo.
»In upam, da ne zadnjič.« nasmehne se proti meni. Vem, da je srečen, to se mu vidi v očeh. Pogreša prostost, pogreša to, da lahko gre preprosto ven med ljudi in mu ni treba skrbeti, ali ga bo kdo prepoznal. Jaz to še imam in mi zato vsakodnevno življenje ni tako oteženo. Zanj pa vem, da trpi.
Nekaj časa opazujeva oblake in se čisto sprostiva. »Si kdaj razmišljala o prihodnosti?« nenadoma vpraša, ko že zaprem oči in se udobno namestim v njegovem objemu. Hitro odprem oči in dvignem glavo, da ga pogledam.
»Kako to misliš?« Takoj pomislim na otroke. Ne, Jorge, nisem pripravljena!
»Mogoče…« prime mojo roko in me poboža po prstancu in se sladko smehlja. Ne dojamem takoj, kaj mu gre po glavi, zato ga zmedeno gledam. »…Bi imela otroke… enkrat…«
»Otroke?« Oh bog.
»Ja, no, mislil sem… skupaj sva že tako dolgo…« zavzdihne in me pogleda v oči.
»Aja, no, to bi bilo lepo, ja…« Ampak tako sem živčna!
»Bi morda poskusila?« vpraša in me živčno pogleda.
»Že?«
»Ja…«
»Em…« ne vem, kaj naj rečem. Rada imam otroke, ampak, da bi imela svoje? Sploh še nisva poročena!
»No, saj te v nič ne silim, ljubica.« poljubi me na čelo, da bi se pomirila, ampak ne pomaga preveč. Prevalim se z njega v travo in se spet zazrem v nebo. Kaj naj mu rečem? Malce razmišljam, ampak se ničesar ne domislim. »O čem razmišljaš?« me tiho vpraša.
»O tem, kar si rekel…«
»Povej mi, kaj ti misliš o tem. Po resnici, Viki, prosim.«
»No, saj bi bilo srčkano imeti otroke, samo…« zavzdihnem. Kar bo pa bo. »Nisem še ravno pripravljena. Stara sem komaj 20 let in bi rada vsaj še nekaj let uživala brez… plenic in jokanja… in tega… Vem, da si ti starejši in da si pri 28-ih že mogoče želiš, ampak jaz… še vsaj par let ne…« zaprem oči in čakam na odgovor.
***





Kaj bo rekel?
3!
06. julij 2015
neeeeext!!
nimam pojma
06. julij 2015
Neeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!! Hiter! Nujno!!!!!!!
07. julij 2015
OMFG!!! NEXTTTTTTTTTTTT
07. julij 2015
No, zdaj bodo danes in jutri malce daljši nexti, da vam med vikendom ne bo dolgčas. Meni definitivno ne bo!
***
Začutim njegovo dlan na svoji, ko me nežno poboža po prstih. Z drugo roko me prepriča, da obraz obrnem proti njemu, zato odprem oči, da ga pogledam. »Saj razumem.« potegne me k sebi in me nežno poljubi. Vem, da je razočaran, čeprav tega ne prizna. Obožuje otroke. Vsakič, ko dobi priložnost, je čisto sladek okoli otrok in se vidi, da si želi postati oče. Zakaj si torej jaz ne upam? Za vse imava poskrbljeno. Denar nikoli ne bo problem, Jorge zasluži več kot dovolj. Ne smem reči, da me je strah za svoje telo, ker je to sebično. Ampak me je res!
Živčna pogledam na uro in Jorge me prime za roko. »Se lahko prosim sprostiš?« reče in mi prepreči, da bi preverila čas. »Danes nimamo ničesar do 5h, ko je konferenca. Zato te prosim, samo leži in se raje pogovarjajva o čem drugem.«
Ostanem tiho, ker ne vem, kaj naj rečem. Vem, da je razdražen. Ležem poleg njega in se poskušam sprostiti ampak mi iz glave ne grejo njegove besede. Otroke…
Zapre oči in tako ostaneva kar nekaj časa. Medtem se tudi jaz sprostim. »Jorge?«
»Hmm?«
»Poglej me.« zlezem nanj in ga pogledam v oči, kar ga malce preseneti. »Ljubim te…« pobožam ga po neobritem licu. Včasih so mi šle te drobne dlakice na živce, sedaj pa izgleda precej šarmanten tudi neobrit. Ko ga takole gledam od blizu spoznam, kako se je spremenil. Kako sva se oba spremenila. Začela sva, ko sem bila zanj še ''prepovedana'', saj sem bila stara 15 let in če bi kdorkoli ugotovil, da sva se zapletla, bi ga lahko česa obtožili, glede na to, da je bil on takrat star 23.
»Tudi jaz tebe.« To končno izvabi nasmešek na njegove ustnice.
*5 let nazaj*
»Jorge! Jorge! Lahko en avtogram!?« sem se zadrla iz ozadja, ker so se ljudje prerivali okoli mene. Bila sem precej drobna in so me zlahka potisnili nazaj. Ampak me je slišal. Obraz je obrnil proti meni in mi namenil nasmešek.
»Se lahko malce umaknete?« je prosil druge navijače in nenadoma so se vsi odmaknili, da sem lahko prišla do njega. »Živijo.« prijazno me je pozdravil. Vzel je mojo beležko in se mi podpisal. Izkoristila sem priložnost njegove bližine, zato sem ga vprašala.
»Ti lahko dam poljub?« Nisem mogla verjeti, da mi je to uspelo izreči in že je prikimal in se mi približal. Seveda se nisva poljubila na ustnice, ker je to skrajno neprijetno. Nastavil mi je lice in hitro sem ga cmoknila ter na notri kar vreščala od veselja. A že se je moral posvetiti drugim navijačem. Preden bi me množica spet pogoltnila, je še nekaj rekel. »Se vidiva še kaj.«
In že me ni bilo več. Oblegali so me navijači, se prerivali, da bi dobili avtogram svojega favorita. Zato sem se odpravila stran od njih. Dirkače je čakala še konferenca, jaz pa sem brezciljno tavala po paddocku, ker sem za rojstni dan dobila VIP vstopnico in sem zato tam ostala še cel dan.
Nisem pričakovala, da ga bom še kje srečala, zato me je precej presenetil, ko se je kar naenkrat prikazal za mano. Seveda nisem verjela, da je tisto z »se vidiva še kaj« mislil resno. »Sem vedel, da boš še ostala. Prideš na party?« me je vprašal, kot bi bila stara prijatelja.
»Em…« močno sem zardela, kakor vedno. Želela sem se na glas zadreti »JA!« ampak si nisem upala, zato sem samo malce prikimala.
»Super. Tu imaš karto za vstop v naš hospitality.« V roke mi je dal karto, jaz pa sem ga samo zmedeno gledala, ker mi ni bilo jasno, zakaj bi povabil ravno mene. »Ob 8h se bo začelo, upam, da res prideš.« še enkrat se mi je nasmehnil in nadaljeval svojo pot.
Gledala sem za njim, še vedno zmedena. Seveda sem kasneje, ob 8h, šla pred hospitality Yamahe, ker me je grozno zanimalo, zakaj neki me je moj idol sam od sebe povabil k sebi.
***
Jorge, leta 2010




Yamaha Hospitality:




Dodatno - Jorgejeva "karta" Če mu slučajno kdo ne verjame, da je res on




07. julij 2015
next
07. julij 2015
*0* neeeeeeeeeext!!!! Nujno!!!!!!!
07. julij 2015
OMFG!! Fakingnextitakoooooooj!
07. julij 2015
next
07. julij 2015
Fuuul dobr
Sicer mi Jorge ni najljubši, sam je useen fajn brat nekej novga
07. julij 2015
Nextttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
07. julij 2015
Mine.
Mine.
next
07. julij 2015
Next + nova bralka
07. julij 2015
neeext!
08. julij 2015
Waw, nisem pričakovala 9 nextov!! Hvala vam vsem, upam, da boste še naprej spremljale No, za vse, ki ne berete mojega bloga (http://www.igre123.com/forum/tema/me.com/79004) pa še novička, da v Nemčijo NE GREM, ampak tudi ne ostajam doma. Odhajam v Movieland z očetom in njegovo družino, vendar ne za cel vikend, tako da bo malce več nextov - nekako moram preživeti najhujši vikend tega leta (ki bi moral biti najlepši).
***
Pogledala sem naokoli in seveda, nikogar nisem poznala. Dobro, poznala sem nekaj mehanikov s slik, ampak vsekakor nisem bila dovolj pogumna, da bi kogarkoli ogovorila. Zato sem kar stala tam pred vrati in upala, da se bo od nekod prikazal Jorge ter me rešil te sramote.
Šla sem malce naprej, zagledala pa sem ga pri čisto zadnji mizi. Tudi on je mene opazil in mi je pomahal, naj se jim pridružim. Takoj mi je ponudil prazen stol poleg svojega, da sem sedla. »Ravno smo prišli. Še malo, pa bo večerja. Kako si?«
»Em…« malo sem pogledala ostale. »Zdajle ne znam opisati vse sreče v meni, resno…« sem tiho dodala in ga sramežljivo pogledala. »Če bi lahko, bi kričala.«
»To boš kasneje.« poredno se mi je nasmehnil. »Ups, kako ti je pravzaprav ime?« je nato vprašal in ob spoznanju, da še tega ni vedel, sem močno zardela.
»Viki Lockhart.« sramežljivo sem se nasmehnila, on pa mi je ponudil roko.
»Lepo te je spoznati, Viki.« pomežikne mi. »Jorge Lorenzo Guerrero, vam na voljo. No, so že odprli ''kuhinjo''. Greva pogledat, kaj imamo nocoj slastnega za pod zob?«
Ker je kar tako nadaljeval, sploh nisem veliko razmišljala o tistem, kar je najprej rekel o kričanju. Šele zdaj vem, na kaj je s tem namigoval.
Ko sva šla po hrano, se je zelo potrudil, da bi se sprostila in ko smo pojedli, sem bila že kar precej sproščena. Jorge je izžareval takšno energijo, ob kateri se je bilo lahko sprostiti. Kmalu sva se skupaj smejala. Mize so potem odmaknili in v kotu improvizirali oder, kjer je bila vsa oprema za glasbo. Začela je igrati glasba, počutila sem se, kot da bi se z Jorgejem poznala že vse življenje, zato sem sprejela vso pijačo, ki mi jo je ponudil.
Najprej sem spila samo en majhen kozarček.
Kmalu sem spila 2 majhna kozarčka.
In potem še 3. majhen kozarček.
Vse okoli mene je postajalo malce oddaljeno, vse kar sem lahko videla je bil Jorge. Sedela sva na nekih stolih in imela sem neverjeten občutek, da lahko storim karkoli. »Kako se ti zdi?« me je vprašal, jaz pa sem ga pogledala.
»Hm… Zanimivo.« malce sem se nasmehnila, prijetno utrujena, ker sva prej plesala.
»Bi šla z mano?« me je vprašal in mi ponudil roko. Kozarec sem odložila in vstala. Vse okoli mene se je malce zmedlo in verjetno se je videlo, da na ta občutek nisem bila ravno navajena. Še nikoli prej nisem pila. Ampak tako prisrčno se mi je smehljal, da sem mogla z njim.
Ko sva prišla v njegov avtodom, sem kar naprej govorila, kako ima lepo. Ponavljala sem, da sem si vedno zamišljala, kakšno ima, ampak nikoli nisem natančno vedela, ter podobne bedarije.
Vedel je, da sem pijana, ampak me ni izkoristil. Mislila sem že, da se bova morda znašla v postelji, če grem z njim, ampak sem potem sedela poleg njega na kavču. »Si dobro?« videl je, da se ne počutim več tako super, ko sem utihnila. Res mi je postajalo malce slabo, ker na alkohol sploh nisem bila navajena. »Če boš bruhala, mi povej.« me je opozoril, ampak sem odkimala. »Bi šla spat?«
Prikimala sem in naslonila glavo na njegovo ramo, ker je postajala precej težka. »Vidim, da si prvič pila, hm?« nasmehnil se mi je in me povabil za sabo v spalnico, ampak sem mu odkimala.
»Mogla bi iti. Z očetom sem se zmenila, da pride po mene.«
»Z očetom?« videla sem, da sem ga s tem presenetila. »Mislil sem, da si prišla sama…«
»Ne… Em…« Takrat sem se spomnila, da nič ne ve o meni. Da niti ne ve, da nisem polnoletna. Še bolj mi je postalo slabo.
»Viki, pomembno vprašanje.« zavzdihnil je. »Koliko si pravzaprav stara?«
***





Tudi jaz sem se vanj zaljubila leta 2010 Pa čeprav sedaj veliko bolje izgleda. Uh, kratki lasje mu resno ne pašejo. Vaše mnenje?
08. julij 2015
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!! Upam da boš preživela vikend ja vsekakor je lepši ko ma mal več las hahahaha
08. julij 2015
Neeext
08. julij 2015
JP SE STRINJAM KRATKI LASI NISO ZA NJEGA......... LEPO SE IMEJ NA MOVIELANDu IN NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
09. julij 2015
neeext!
09. julij 2015
No, Jorge je cel malce čuden, včasih me zanima, kaj sploh vidim na njem
***
Ustavila sem se in nekaj sekund razmišljala, kaj naj rečem. Potem sem vstala, se prijela za glavo, da se mi ni preveč zvrtelo in odšla proti vratom. »Viki?« malce presenečen je vstal za mano in me prijel za roko, ravno, ko sem odprla vrata.
»Oprosti, to ni bilo nič, domov moram.« sem hitro rekla, upala, da ne bo več vrtal vame. Ampak sreča ni bila na moji strani.
»Prosim, povej mi. Ker si s tabo želim še kaj imeti-…«
»Premlada sem zate, to je dovolj.« zaprla sem oči in hotela, da me izpusti, da lahko grem domov, ker sem vedela, da če bo izvedel, da sem stara komaj 15, me bo še sam nagnal.
»Ne bodi zdaj otročja.« Saj v tem je fora, Jorge! »Samo to, koliko si stara, bi rad izvedel.« Nisem vedela, ali se mu naj zlažem ali naj povem po pravici. Pogledala sem v tla in še naprej odlašala. »17? 16? No?«
Odkimala sem.
»…18?«
Še enkrat sem odkimala. Med nama je zavladala tišina, ko je spoznal. Grozno sem rdela v lica. Čakala sem, kaj bo storil. »Torej si 15?« je tiho rekel in šele takrat sem prikimala in ga pogledala v oči. V očeh so se mi nabirale solze, ampak jim nisem smela pustiti, da zmagajo, še vseeno sem se morala vsaj pretvarjati, da sem malce bolj odrasla. »To me ne moti-…«
»Lahko grem?« sem potem rekla. Vse moje šanse so splavale po vodi, zato sem se predala. Raje bom šla domov, se večno spominjala, kako sem se skoraj zapletla z Jorgejem Lorenzom. »Oče me že gotovo čaka.«
»Se bova lahko še kdaj slišala?« je žalostno rekel, ko me je spustil, da sem šla proti vratom.
»Em…«
»Prosim…? Lahko ti dam telefonsko, da me boš poklicala, če boš hotela… In če me ne boš, pač nič ne bo. Ja?«
»No prav.« gledala sem ga, kako je v moj telefon zapisoval svojo telefonsko in mi ga potem vrnil.
»Upam, da se slišiva.« je še dodal, se poskušal nasmehniti in me pustil, da grem. Za mano je žalostno zaprl vrata, jaz pa sem se odpravila proti izhodu, kjer me je res čakal že malce panični oče, ker bi se morala dobiti že 15 minut nazaj. Nisem mu povedala, kje sem bila, samo pustila sem, da me je odpeljal domov.
***





Žalosten Jorge je žalosten Kaj mislite, da bosta naredila sedaj?
09. julij 2015
trenutno bi zelo rada mela naslednji next iz Jorgetovega vidika, ker me res zanima kaj si misli
neeeeext nujno!
09. julij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg