Forum
Kim je med glavnim odmorom šla v knjižnico, kakor vedno. Kim je res ljubila knjige, tako kot njeni starši. Po navadi se je zadrževali v modernem delu šolske knjižnice vendar danes jo je radovednost zvabila v star del.
Tam so na policah počivali leksikoni in enciklopedije, skratka knjige, ki si jih nisi mogel sposoditi. Čeprav Guinessova knjiga rekordov je bila vedno pri knjižničarkinim pultom. Seveda, vsi so radi gledali po njej. Nikogar niso zanimali leksikoni ali enciklopedije.
V tistem delu se je Kim na nek način zabavala. Nobena knjiga tam je ni zanimala ampak je vsaj vedela za kaj vse delajo enciklopedije in leksikone. Med visokimi debelimi knjigami pa je zagledala eno še debelejšo, a manjšo. Vzela jo je v roko in pihnila prah z nje. Okrog Kim se je zakadilo in tudi malo je zakašljala. Pogladila je platnice in si jih ogledala. Bile so lepo ohranjene. Pogledala je naslov: Milja. Naslov se ji je zdel čuden ampak, ko je na hitro prelistala knjigo in zagledala čudovite ilustracije, jo je knjiga pritegnila k branju:
Ljudje so bežali in se bali Zlatoličnika, zlobnega kneza, ki se je imel celo za kralja, za Kralja Bogastva. Vse svoje nasprotnike je pobil najraje z javno utopitvijo. Tudi tisti dan je na oder postavil steklen čeber, napolnjen z vodo. Zlatoličnik je hrepenel po ubijanju in ljudje so pravili, da je s svojo zlobo začaral tudi vodo, ki je še hitreje tekla v pljuča in ljudem jemala zrak. Pred odrom je bila zbrana cela množica ljudi, ki so spremljali to usmrtitev. Zlatoličnik je stopil na oder in spregovoril: "Danes je dan, ki smo ga dolgo čakali! Končno smo v roke dobili razbojnika, ki je ropal naš grad. Bogat grad! Veličasten grad! Ta usmrtitev je danes namenjena prav tebi: Kara!". Pripeljali so fanta srednje velike rasti in mu že tako zvezane roke še enkrat zavezali, da se res slučajno ne bi rešil. Ja, Kara je znal. Kara je bil razbojnik, ki je z ninja zvezdami, v obliki kare, ubil lahko vsakogar. Njegova obleka je bila karirasta, rdeča, bela in zlato - rumena. To so bile barve prejšnjega kneza Ciljavca. Ciljavec je imel preveč ciljev. Res pa je, da so ljudje v času njegove vladavine živeli precej bolje, kot zdaj, ko jim je vladal Zlatoličnik. Kara se je boril, da bi Ciljavec spet prišel na oblast. Seveda je bil še živ! Problem je bil samo, ker je Ciljavec tako močno verjel v svojo moč in v svoje velike cilje, da je pozabil na Zlatoličnika, ki je nekega dne zelo uspešno zavzemal njegov grad in mu kmalu nato zavladal. Kara je na sebi še vedno imel svojo masko. Zlato – rumena maska, beli kari za oči in okrog je seveda prišla še rdeča obroba. Ljudje so mu rekli tudi Pisani Ninja. Prostovoljno je stopil na stopnice, ki so ga vodile točno v smrt. Vendar smrti se Kara ni bal. O ne, ni se je bal. Bil je pripravljen umreti za tisto za kar se je zavzemal. Vendar v smrt ni stopil sam. Na glas je zavpil: "Ciljavec bo vladal! Zlatoličnika pobrale bodo Bele žene!" in eden od vojakov je porinil Karo, da je padel v tisti čeber. Ljudje so začeli med seboj šepetati in gledali, kako bo eden od njihovih zaščitnikov vsak čas padel v smrt. Karo so imeli ljudje radi. Varoval jih je in tudi njihove želje je uresničeval, ki si jih oni niso upali. Iz množice je nekdo kriknil: "Črni Vranec!!!" in vsem se je upanje povrnilo. Bili so presrečni, da so vedeli, da Kara in Črni Vranec ni ista oseba. Črni Vranec je bil popolnoma črn. Imel je navadno črno masko, ki mu je prekrivala oči in čelo ter del nosa. Oblečen je bil v črno. Njegovi lasje so bili črni. Imel je meč in bič. Na njemu samo 2 stvari nista bili črni: njegove oči in rezilo njegovega meča.
19. december 2012
u115978
u115978
next?
19. december 2012
"Si še tukaj?", se je slišal glas knjižničarke.
Kim je zaprla knjigo in medtem jo je knjižničarka že našla.
"Si brala knjigo?", jo je zaskrbljeno vprašala knjižničarka in očala so ji počasi drsela z njenih oči, ko se je sklonila glavo proti knjigi.
"Ja. Prav dobra knjiga. Si jo lahko sposodim?" je vprašala Kim. Ko je opazila izraz na knjižničarkinem obrazu, je hitro zinila: "Ali pa ne." in hitro predala knjigo knjižničarki.
"Ta knjiga ni na voljo za sposojanje!" je zasikala knjižničarka in knjigo močno stisnila k sebi. "Odidi! Pouk se ti je že zdavnaj začel!" je še nadrla Kim.
Kim je hitro stekla ven in direktno v svojo učilnico. Po mislih ji je rojila le ta knjiga. Verjetno jo imajo še v drugih knjižnicah, je mislila Kim.
Pri pouku je bila še dokaj zbrana. Takoj po njem pa je švignila k prvo knjižnico zunaj šole in iskala to knjigo. Vendar povsod je dobila isti odgovor:
"To knjigo ima le šolska knjižnica. Na žalost pa ta stara vešča ne odobrava, da bi si to knjigo kdo sposodil."
Kim je iz vsake knjižnice prišla razočarana. Domov je odšla brez volje in razmišljala samo, kako bi lahko prišla do te knjige. Potem pa se ji je porodila zamisel, da bi lahko knjiga bila v knjižnici, ki ni v njenem okolišu.
Doma je le dobila nekaj volje, ko je na internetu našla knjižnico, ki je imela to knjigo in je bila na voljo za sposojanje. Ampak bila je v centru. Tja pa je Kim le redko šla. Ampak vsak mesec je šla malo špancirat v center s svojo družino in ta mesec še niso šli. Zato se je odločila, da bo do takrat knjigo prebirala v šolski knjižnici in to vsak odmor.
19. december 2012
u37905
u37905
Neeext!!!
19. december 2012
next
19. december 2012
In res. Vsak odmor je prišla brat knjigo. Vendar je bilo 5 minut na žalost premalo, da bi knjigo vsaj odprla. Knjižnica je bila velika in preden je prišla do knjige, je že mogla v učilnico. V glavnem odmoru je ni nihče ustavil. Končno je lahko 15 minut brala ne, da bi jo lahko motil.
Knjižničarka je vsake toliko naredila obhod po celi knjižnici ampak Kim je vedela, kam se skriti, da ji ne bi ta coprnica vzela spet vzela knjigo.
Tistih 15 minut je bilo zanjo tako lepih. Izgubila se je v zgodbi in čas takrat preprosto ni obstajal:
Zlatoličnik je ukazal naj skušajo Črnega Vranca ujeti saj je Bogatemu Kraljestvu povzročal še več skrbi, kot Kara. Črni Vranec se je z bičem zavihtel do čebra in tako močno brcnil vanj, da se je razbil. Kara je začel kašljati ampak prav kmalu je bil na nogah. Vojaki so skušali ustaviti najprej Karo, vendar jim je Črni Vranec prekrižal pot. Visoko v rokah je zavihtel svoj bič in med tem pometal vojake, ki so z loki merili vanj, na balkonu. Vojak, ki je porinil Karo v tisti steklen čeber, je pri sebi imel Karino orožje. Črni Vranec je bič ovil okrog držala za ninje zvezdice z njimi vred in jih z bičem zavihtel do Kare. Ko je zavladala prava zmeda, sta Kara in Črni Vranec izginila. Zlatoličnik je bil besen in je poslal več svojih boljših mož, da bi mu pripeljali vsaj enega od njiju.
19. december 2012
u37905
u37905
Neeext!!!
19. december 2012
še 2 nexta
19. december 2012
neext
19. december 2012
u106078
u106078
neeextttt
19. december 2012
Medtem pa sta Kara in Črni Vranec odjezdila v gozd v katerega si nihče ni upal vstopiti. Konje sta ustavila in se utaborila pri jami, ki sta jo že imela za njun dom. ''Ljubi domek!'', je rekel Kara in skočil dol s svoje Karin – njegov konj. Najprej si je jamo še ogledoval nato pa ga je Črni Vranec le prignal, da je stopil bližje. Notri sta si zakurila ogenj in pripravila nekaj za pod zob. ''Če ne bi bilo tebe vedno ob meni, bi verjetno že tisočkrat izdihnil.''. Vsak je snel svojo masko in Črni Vranec si je še razmršil lase kot vedno, ko je snel masko. ''Paziva drug na drugega.'', je Vranec odgovoril Kari. Kara se mu je nasmehnil in nato pripomnil: ''Misliš, da bo kdaj tale Zlatoličnik nehal vladati?'', ''Njegova rod bo že moral enkrat izdihniti. Saj nima niti žene. Kaj šele potomca!'', je odgovoril Vranec celo malo posmehljivo. ''Saj se ne čudim. Le katera bi si želela tako krutega moža!'', ''Kakšna ženska danes ne da več veliko na ljubezen, temveč na nakit.'', ''Razen, če si tak ljubimec kot Cosimo. Nihče ne ve, kdo je! Kot nekakšen razbojnik!'', ''Samo, da jezi može, midva pa sva na nevarnejšem nivoju.'', ''Tudi možje znajo biti včasih prav nevarni. Mogoče ti veš, kdo je Cosimo?'', ''Kako naj jaz vem? Poznam veliko ljudi, še več pa mi jih je nepoznanih.'', ''Nekako se mi zdi, da imaš stike z njem.'', ''Kako pa?'', ''Ponoči vedno izgineš. Se sestaneš z njem? Se mogoče domenita, da dokler boš ti delal zmedo, bo on hodil k ženskam?'', ''Kara, on meša glave ženskam, jaz mešam glavo Zlatoličniku!'', ''Ko že govoriva o Zlatoličniku… Mar ni on imel nekaj s Cosimom?'', ''O ja! Imel je!'', ''Poznaš zgodbo?'', ''Zlatoličnik je bil poročen.'', ''Kaj ima tukaj Cosimo?'', ''Enkrat na teden je Cosimo prihajal k njegovi ženi, ko je on odjezdil, kot to še vedno počne. Enkrat ju je zalotil. Cosimo je pobegnil.'', ''Kaj pa je naredil s svojo ženo?'', ''Utopil jo je. To čaka tudi Cosima, če ga dobi v roke.'', ''Zakaj utopil?'', ''Da je smrt daljša. Ko umiraš se ti vsaka sekunda zdi en teden.'', ''Toliko različnih možnosti za počasni usmrtitev je!'', ''Zlatoličniku naj bi se srce od žalosti utopilo. Zato je utopil svojo ženo.'', ''Torej je zato tako brezsrčen?'', ''Lahko bi rekli, ja.'', ''Preklet naj bo ta Cosimo! Zaradi njega živimo slabše!'', ''Zlatoličnikova žena bi tako ali tako umrla. Ni bila plodna.'', ''Še vedno je zaradi Cosima zloben!'', ''Zloben je bil tudi prej.'', ''Kako si sploh upa iti k Zlatoličnikovi ženi v posteljo?'', ''Govorice so, da sta se Cosimo in Victoria ljubila še preden je bila prisiljena v poroko z Zlatoličnikom…''
Kim je zaprla knjigo saj je slišala zvonec, ki ji je bil opozorilo za pouk. Spet je bila cel dan na trnih, ker ni vedela, kaj se bo zgodilo naprej. V njenih mislih ji je lebdel le ta Cosimo, ki je bil v knjigi še popolnoma neznan. Vedelo se je samo to, da je bil zloglasen ljubimec.
Gaby, Kimina najboljša prijateljica, jo je prebudila iz razmišljanja o knjigi: ''Danes bo učitelj Reek pregledal naše risbe oz skice. Danes moramo že končati!''.
Kim je stisnilo v trebuhu saj sploh ni vedela o čem se pogovarjata: ''K – kaj?'',
''Narisati moramo svojega junaka. Jaz sem zmešala Batmana in Spidermana. Ti?'', in Gaby je iz Kiminega obraza prebrala, da sploh nima narejeno, ''Oh, Kim! Med odmorom nekaj hitro nakracaj!''
19. december 2012
u106078
u106078
neeeeeeeeeeeeext
19. december 2012
še 1 next
19. december 2012
Next
19. december 2012
u106078
u106078
nexsteeeeej
19. december 2012
Merci Pol sam zate
19. december 2012
u106078
u106078
tenQ
19. december 2012
A bi kdo bral :
https://www.igre123.com/forum/tema/when-the-dreams-come-true-(feat.-1d)/47155/1
To je moja prva zgodbica, upam na kakšnega bralca. Sry za smetenje
19. december 2012
Kim je izmenično razmišljala o Cosimu in Črnemu Vrancu, ''Mora biti nujno super junak?'', je Kim vprašala Gaby.
Ta se je odsotno obrnila proti njej in ji rekla: ''Verjetno ne. Ampak narisati super junaka je dokaj lahko.''
Med odmorom ni bila sposobna narisati prav nič pametnega. Kar čepela je na stranišču v svoji kabini in ugotavljala, kako se bo zgodba nadaljevala.
Že naslednjo minuto pa je tekla proti učilnici, da se ji ne bi zapisala zamuda.
V učilnici je učitelj rekel: ''Upam, da ste vsi naredili tisto kar od vas pričakujem.''.
Učiteljev glas je bil mehek in topel. Kim je včasih po pol ure kar sedela in poslušala njegov glas, ko je drugim učencem razlagal kako in kaj.
Ampak tisti trenutek ni bilo tako. Kim je takrat hitro risala in hitela. Sploh ni vedela, kaj riše, samo čačkala je po papirju s svinčnikom, ki ga je vmes mogla še ošilit saj se je od tako nagle hitrosti in moči zlomila konica.
''Kaj pa ti tako naglo hitiš?'', je slišala učiteljev glas nad seboj. Učitelj se je sklonil in pogledal njeno skico. Kim ni imela moči, da bi kaj rekla. ''Zanimivo. Vsi so narisali junake, ki že obstajajo. Ti si pa naredila nekoga čisto posebnega.'', je rekel učitelj in še dodal: ''Pohvaljeno! Zapisal bom v dnevnik.''.
Ko je Kim rdečica le minila, je pogledala, kaj je pravzaprav narisala. Narisala je Karo in Črnega Vranca, ko sta hitela na konjih. Ampak še isti trenutek se sploh ni spomnila, kako ji je to lahko uspelo ne, da bi se nadzorovala.
19. december 2012
u106078
u106078
waaaaaaaw next!
19. december 2012
Next
Zakon zgodbica
19. december 2012
še 1 next
19. december 2012
u106078
u106078
jaaaa <33
19. december 2012
neext
19. december 2012
u106078
u106078
hehe next lol
19. december 2012
u37905
u37905
Neeext!!!
19. december 2012
Gaby je vrgla pogled na njeno sliko in na njenem obrazu se je videlo, da je jezna nase, ker se česa sama ni spomnila. In tega ni skrivala:
''Ko bi tudi jaz to narisala! Tale Reek te ima rad! Vidi se! Vsaka tvoja risba mu je všeč!'', je še komentirala.
Kim je spet kri udarila v lica in se delala kot, da ni nič. Svojo skico je zdaj prerisovala na risalni papir in kmalu je že ugotavljala, katera tehnika bi se najbolj prilegla takima junakoma. Razmišljala je o praskanki, barvicah, temperah, vodenkah in celo voščenkah. V njej pa se je oglasil tisti notranji glasek, ki je rekel: ''Kaj pa flomastri? Kot stripovska junaka bosta!''. Kim se ta ideja niti ni zdela tako slaba. Še všeč ji je bila. Iz svoje torbe je vzela peresnico s flomastri in jih vzela ven. Ko ju je pobarvala, se ji je zdela slika še vedno prazna. Namrdnila se je in pomislila, da je slika celo za v smeti. Papir je že nameravala zmečkati in ga nesti v koš, vendar jo je prekinil učitelj:
''Pokaži!'', ji je rekel. Kim je razgrnila sliko in čakala na njegov odgovor: ''Saj sta kot iz stripa! Naredi še ozadje, da bo bolj polno.''.
Saj učiteljev predlog niti ni bil slab. Kim se je udarila po glavi in si v mislih rekla, kako sem lahko tako neumna. Še enkrat si je predstavljala Karo in Črnega Vranca na konjih, ko sta drvela v gozd. Ozadje je narisala tako mešano zelenkasto, da je iz gledalo kot, da se slika res premika. Kim je končala ena izmed prvih. Drugi so vsi še ugotavljali, katere barve bi uporabili. Kim pa je takrat vstala in nesla svojo sliko učitelju, da ji jo oceni. Reek – učitelj, je gledal to ozadje kot, da bi videl narisan čudež.
''Kako zanimivo ozadje. Sklada se s tema junakoma. Sploh nimam nobenih pripomb! 5!'', je rekel in še nekaj časa gledal v sliko preden jo je dal spet Kim. Ona je sliko spravila v svojo torbo, da jo bo doma pokazala staršema.
Domov je prišla vsa navdušena. Njena mama je že bila ovita v plašč in tudi njen oče je že čakal, da je prišla iz šole.
''Mami! Oči! 5 sem dobila! 5! 5! 5!!!'', je Kim zavpila iz veselja. Iz torbe je povlekla sliko in jo držala mami pod nos.
Mama slike ni niti pogledala, samo rekla je: ''Res lepo. Mudi se nam! V center gremo!''.
19. december 2012
Valda next
19. december 2012
u106078
u106078
neexttt
19. december 2012
še 4 nexte
19. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg