Forum
Hej, jaz sem Lara Bramson. Mogoče me poznate. Sem namreč edina nepolnoletna punca v najmočnejši košaraški ligi za ženske - WNBA

Si želite spoznati mojo zgodbo? Kaj sem morala pretrpeti za to da sem danes tukaj?

* Live your dreams *

With love,

Lara Bramson <3
03. november 2013
jaa želim spoznat.. kumi čakamm
03. november 2013
u138807
u138807
ja
03. november 2013
Bila sem navadna najstnica, stara 14 let ter nora na šport. Še posebej na košarko. Moj vzornik pa je bil Goran Dragić. Če lahko tako rečem: vsi v slovenski košarkaški ekipi so bili moji vzorniki. Najbolj pa Goran in tudi Zoran.

Na naši šoli ni bilo veliko punc, ki bi se navduševale nad športom. Še posebej ne za košarko. Recimo pa, da so bile vse strokovnjakinje za modo. Čevlji, obleke, dodatki..... teme ki me niso zanimale. Ampak kjub temu sem po pouku POSKUŠALA igrati košarko s fanti. Brez uspeha. Govorili so mi da nimam pojma, čeprav me dejansko še nikoli niso videli igrati. Očitno so to sklepali po mojem igranju odbojke, kjer ne blestim ravno najbolje. Na treninge ne morem hoditi, ker jih za punce v našem kraju ni. Torej sem košarko igrala doma, na svojem dvorišču.....

03. november 2013
next
03. november 2013
Okej začnimo davnega leta 2012. Že takrat sem bila nora na košarko. In na Dragića... V bistvu se zgodba ponavlja kot leta 2013. Fantje mi ne dovolijo igrati, slaba sem v odbojki, punce se ukvarjajo z modo. Vse po starem. Pa še to naj povem: imam prijateljice, da ne bo pomote... vse v razredu smo prijateljice, samo z drugačnimi interesi...

03. november 2013
next!!
03. november 2013
next <3
03. november 2013
Cel dan po zavrnitvi sem razmišljala o tem, kako bi bilo, če bi imeli košarkaško ekipo. Hodili bi na tekmovanja, s trudom dosegale odličja.... kako bi bilo to lepo... Če že ne drugače, sem košarko igrala vsak dan na dvorišču in nekega dne, se je mimo moje hiše pripeljal sošolec, medtem ko sem igrala košarko. Igrala sem tako zavzeto, da ga sploh nisem opazila. Očitno me je nekaj časa gledal, ....

(sošolcu je ime Jan)

J- Jan
S- Sara

J- Pa očitno res nisi tako slaba....
S- O MOJ BOG! KAKO SI ME UTRAŠIL!! (Žoga mi je kar padla iz rok) Kaj pa delaš tukaj?
J- Prinesel sem ti zvezek, ki sem ga dal po nesreči v torbo. Mislil sem, da ga pogrešaš.
S- Oh hvala... Hah, nisem ga pogrešala... Kot vidiš sem na polno zaposlena.
J- Hja, opažam... No, mislim da te motim, kar šel bom...
S- Jan, imaš čas?
J- (obrnil se je k meni z nasmeškom) Trenutno nisem zaposlen
S- Imaš čas za eno igro? (Zavrtela sem žogo na enem prstu)
J- V resnici sem vedno hotel videti kako igraš. Prve minute so name naredile vtis...
S- Torej, ja ali ne?
J- Pa da vidimo kaj znaš...

In potem se je začela tekma stoletja. V bistvu s sošolcem nisem nikoli igrala, kaj šele s sošolko. Resne tekme so se odvijale samo v tabor v katerega sem hodila. Najprej je Jan vodil za 4 točke. Rezultat je bil 12 : 16 za Jana. Trenutno sem si želela zmage, da bi dokazala, da znam igrati košarko. Napela sem vse svoje moči ampak končni rezultat je bil = 18 : 22 za Jana. Bila sem žalostna, ker mu nisem morala pokazati tisto, za kar sem trenirala vsak dan. Ampak tudi porazi so del športa. Vzela sem zvezke ter žogo in se odpravila v hišo.

J- Zdaj ko si izgubila se boš pa strmala?!
S- Očitno. Zdaj bo cela šola vedela da nimam pojma o košarki!
J- Na podlagi česa razmišljaš tako?
S- Zaradi poraza. Prva tekma s sošolcem je bila porazna.
J- Lahko pa to popraviva...
S- Huh? (ustavila sem se) kako?
J- Ne veš da treniram basket?
S- Resno? Kako da jaz tega ne vem?
J- Si me že kdaj vprašala?
S- Ne... ampak kdaj pa te naj? Saj se nikoli ne pogovarjava.
J- To je še ena težava ki jo bova odpravila... Sem že omenil da odlično igraš? Torej bom za zdaj postal tvoj osebni trener
S- Se hecaš? To bi bilo čudovito!
J- Jutri ob 16h začneva. Treningi bodo tule ob ponedeljkih, sredah in četrtkih
S- Kaj pa tvoji treningi?
J- Imam jih v torek in soboto, torej ne bo težav
S- Zmenjeno. Jutri ob 16h
J- Tako je. Se vidiva!

Žarela sem. Omg, omg, omg... prav zares imam treninge! Prav zares imam trenerja! Ampak.... nimam ekipe. Mah, nič zato, važno je da imam čisto pravega osebnega trenerja!





Čisto mimogrede.... tole sem jaz
03. november 2013
next!
03. november 2013
u68452
u68452
Jaz znam igrat kosarko 1na1
04. november 2013
next
04. november 2013
Začeli so se moji treningi. Ena na ena. Seveda, je tudi Jan imel treninge in spremljala sem ga na vsako njegovo tekmo. Če lahko rečem... postala sva nerazdružljiva. Zmenila sva se, da zaenkrat še ne bom igrala košarke s fanti, ker bi mogoče kdo kaj posumil. Jan ni hotel da se razve da me trenira. Strinjala sem se, čeprav bi v tistem trenutku to povedala celemu svetu!

Goran in Zoran Dragić sta pridno zmagovala na svojih tekmah. Zgodilo se je tudi to, da sem Jana enkrat prepričala, da je z mano ob 2h zjutraj gledal Gogijevo tekmo. Jan sicer ni preveč navdušen nad Dragićem ampak se je vseeno potrudil in gledal z mano. To je bila najboljša tekma ker sem si jih kdaj ogledala! Jan sej je stiskal z svojo ramo k meni, pa še Phoenix sunsi (ekipa kjer igra Gogi) so zmagali!

Nekega dne sem v šoli opazila, da buljim v Jana. Sem mogoče res zaljubljena vanj? Ah ne, zaljubljena sem v košarko. In tako bo ostalo za vedno. Ali pač?

Izredno sem spoštovala Janovo igro. Čeprav so na tekmah včasih izgubili, je Jan dvignil glavo ter ''raztural'' na drugi tekmi. Pa tudi čutila sem, da sem z vsakim treningom boljša!



04. november 2013
next <3
04. november 2013
next! a loh prosm za majckn dals next
04. november 2013
nextt!!
04. november 2013
Tako je počasi moje življenje dobivalo smisel. Skoraj vsak dan sem igrala košarko, vadila sem vse več časa in ob tem je začela trpeti šola... Slabe ocene so se kopičile, učitelji so vse pogosteje klicali mojo mami. Nekega dne pa se je moje prfektno košarkarsko življenje uničilo...

M - mami
S - Sara

M- Živjo ljubica, kako je bilo danes v šoli?
S- Ah, še kar nekako...
M- Kako ti je šla matematika?
S- Ah, 2 sem dobila...
M- ŽE SPET?! Sara, tako ne bo šlo naprej! 9. razred si! Kam boš šla na srednjo šolo? Se sploh zavedaš da si lahko s takimi ocenami uničiš prihodnost?
S- Mami, moja prihodnost je v košarki...
M- NE! Prihodnost ni v košarki! V tem športu jih uspe samo 10 od 10 000! Zakaj bi se to posrečilo ravno tebi?!
S- Mami, si me sploh kdaj videla igrati?
M- Briga me kako igraš! Od zdaj naprej ti ne dovolim več igrati košarke! In kaj imaš s tistim fantom vsak dan?!
S- Mami, saj ne moreš!
M- O ja pa lahko! Gremo v sobo!

Potrta sem šla v svojo sobo. Upala sem da to s košarko ni mislila resno. Ampak... Ko je prišla ura treninga z Janom nikakor nisem mogla najti žoge. Potem se z Janom nisva več smela dobivati in moje življenje je počasi ostajalo brez košarke...

04. november 2013
next
04. november 2013
next
04. november 2013
next<3
04. november 2013
Vse tisto delo, ki sem ga vložila v treninge z Janom je počasi začelo razpadati. Nekega dne, ko sem razmišljala o tem, kako bi bilo lepo če bi spet igrala košarko sem se domislila ene ideje...

M- mami
S- Sara

S- Mami, imaš čas?
M- Ja imam, zakaj?
S- Rada bi se pogovorila o košarki
M- Ahhhh, če že moraš...
S- Če bi popravila ocene, bi lahko spet igrala košarko in se dobivala z Janom?
M- Lahko, ampak pod pogojem, če res popraviš ocene
S- Oke! Se že grem učit!

In res... po enem mesecu so bile moje ocene kristalno lepe. Same petice, tam pa tam se je znašla kakšna štirka.... Mami mi je spet dovolila igrati in Jan je spet postal moj osebni trener





Vsi se spominjate dogotka, ki se je zgodil v Sloveniji.... ma ja... to je Eurobasket! Ta dogodek je dobesedno obnorel in povezal Slovenijo. Že pred uradnim začetkom Eurobasketa sem vedela vse igralce, njihove številke itd.... najlepše pa je bilo, da je bil med izbrano elito tudi Goran Dragić. Ko sem izvedela to novico sem kar skakala od sreče! Pa še to! V ekipi je bil tudi njegov brat Zoran Dragić! Je lahko življenje še bolj popolno?

Ja je lahko... to kar se je zgodilo v naslednjih mesecih, je ključnega pomena v mojem življenju.

Najprej... dobila sem karte za Eurobasket!! aaaaaa, bila sem zelo vesela in čisto sem bila navdušena, da bom videla Gogija v živo! Pa Zorana, pa Nachbarja, Muriča, Lakoviča, Blažiča, Begiča!! OMG! best day ever!!

* Later *

Začel se je Eurobasket. Pozorno spremljam vsako slovensko tekmo, vso statistiko vem na pamet itd... IN PAZI TO! Eni moji sošolki je postal všeč Goran Dragić! O moj bog! Sanje se mi delno uresničujejo..



04. november 2013
next
05. november 2013
next!
05. november 2013
next!
05. november 2013
Prva slovenska igra na Eurobasketu je bila čudovita! Slovenci smo zmagali in doma pred tevejem sem norela kot nora! Mami se mi je samo smejala, ati pa je sredi tekme že zaspal in ga tudi moje v vreščanje ob zmagi ni zbudilo... No kakor koli....... ZMAGALI SMO!

In v šoli je šlo vse na boljše! Dejansko so moje sošolke vzljubile košarko! Nekega sne do se kar začele pogovarjati o Gogiju in Zokiju.. omenjale so še Vidmarja, Nachbarja... No, vsaj nekatere priimke so vedele. Zelo me je presenetilo ko so se enkrat pojavile pred garderobo z košarkaško žogo v roki. Mislila sem da me poskušajo ''zajebavati'' ampak resno so hotele igrati košarko. Rekle so samo: ''Po TV je videti fino.'' Nasmehnila sem se in odšle smo na igrišče. Končno sem lahko uporabila to znanje, ki mi ga je dal Jan. Spretno sem vodila žogo in opazila kar nekaj začudenih fantovskih pogledov. Opazila sem tudi Jana, ki se mi je prekrito nasmehnil. Nasmehnila sem se mu nazaj....

S sošolkami smo skoraj vsak dan igrale košarko in po enem tednu sem zbrala pogum in stopila do učitelja športne vzgoje in mu razložila, da bi rada ustanovila košarkaško ekipo. Dobila sem pozitiven odgovor: '' Če najdeš 10 punc, ti obljubim ekipo.''

AAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!! sem se drla po hodniku. KDO BI BIL V KOŠARKAŠKI EKIPI???!!!!

Okoli mene se je nabralo veliko punc. Bila sem presrečna! Končno bom imela ekipo!

05. november 2013
neeeeeeeeext
05. november 2013
Naši košarkaši so trdo delali na treningih, me punce smo trdo delale na treningih... Še vedno se sprašujem, kako so se moje sošolke tako hitro obrnile na športno stran. Naredile smo celo svoj logotip in naročile svoje drese.

tukaj si lahko pogledate naše drese (ta je moj)

http://madcore.com/classic-teamwear/design/review-order?my-design=bkTPCnpt
dalje....

Z Janom se nisem več dobivala na treningih, včasih sva se še dobila pri meni in odigrala kakšno igro. Nekako smo se vse me v ekipi povezale. Postale smo kot družina. Nikamor nismo šle brez ene soigralke. Vse Eurobasket tekme smo si ogledale SKUPAJ. Res, bile smo kot nerazdružljiva družina.

In seveda.... hodili smo po tekmah. Nekatere so bile boljše, nekatere slabše.... Imele smo dobre navijače. Vsi iz šole so nas podpirali. Res sem bila v sedmih nebesih...
05. november 2013
next!
05. november 2013
nexxxtttt
06. november 2013
neextt
06. november 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg