Forum
u37830
u37830
Hej jaz pa sem bila danes prvič na tej strani...
in sem opazila da tukaj tudi objavljate svoje zgodbice.
Sem se odločila da bom objavila eno svojo zgodbico, ki je popolnoma izmišljena...
Če bo kaj zanimanja bom nadaljevala
*papa*

No pa začnimo...

Slonela sem ob ograji in jih jezno opazovala. Sovražila sem, da so bili vedno glavni… Pogled se mi je ustavil na uri »kot vedno zamujajo« rečem in zavijem z očmi »Trina smo že tu« mi reče Lina, ko se pred mano pojavi vsa ekipa. »Nič ne bi imela proti če bi prišle pred desetimi minutami« rečem in podam Lini košarkarsko žogo. »Sory no zastoji na cesti tebi je lahko ko prideš z busom« odvrne. Razvrstimo se po igrišču in počasi začnemo s košarkarskim treningom. »Hej punce a si ne morete zapomniti da je to naše igrišče« slišimo fantovski glas, kateri nam noben dan ne da miru. »Ja in tudi mi imamo pravico biti tu« rečem in vržem proti Lini žogo. »Hej mi imamo trening« reče in me odrine. »Sory toda imamo biti pravico tu« rečem in žogo vržem na koš. »Vav celo zadaneš« reče posmehljivo. »Valda« rečem jezno in ga pogledam naravnost v oči »kar o tebi ne morem reči« dodam. Lino popade glasen smeh »Trina ne pusti se mu« reče. Do nas pride še vseh ostalih devet članov ekipe. Pogled se mi ustavi na rjavolasem fantu s lepimi čokoladnimi očmi katerega še nikoli nisem videla čeprav sem poznala vse njihove igralce. »Hej a si kam padla« me iz mislih zbudi njihov kapetan Miha. »Ne nisem« odkimam in pogled usmerim k Lini. »Si okej« mi šepne na uho. Ja samo prikimam in dvakrat zamežiknem z očmi da pridem k sebi. Pogled usmerim zopet proti njim »kaj bi rad se pomeril z nami, da vidimo kdo bo danes treniral« se še jezno oglasi Jasna, ki je bila ena izmed najboljših igralk v ekip. »No pa zaigrajmo eno« reče Miha posmehljivo in mi poda žogo. »Okej« prikimam in dam žvižg za začetek tekme. »Bojo že vidli kdo smo« rečem vsem devetim dekletom, ko je konec prvega polčasa. »Preklemansko ne bo nam uspelo« reče Lina zasopihano. Pogledam proti fantom, ki se na ves glas smejejo in se pogovarjajo. Pogled se mi ustavi na fantu, ki je nov. Sedi na drugi strani klopi in ves čas je tiho. »A ti je všeč« reče Lina, ko pride do mene. »Ne« odkimam »Trina poznam te vem kako je ko se zaljubiš…« Obrnem se k njej »nimam časa za to« odvrnem in požvižgam dekletom da naredimo krog »gremo na 2:0« rečem in jim razložim kako naj poteka igra »lahko bi jih premagale« reče zadovoljno Jasna. »Ja res je« se še oglasi Vanja. »Okej pokažimo jim kdo smo« reče Lina in skupaj zavpijemo »the best«. Vrnemo se na igrišče in Miha pride do mene »kaj je lepotica ti ne bo uspelo« reče posmehljivo. »Ne« odvrnem »vam ne bo« zavpijem in stečem z žogo proti košu. »Hop« zavpije Vanja in žoga leti naravnost v koš…. Igra poteka hitro in ves čas se držimo da smo izenačene. Miha poda žogo fantu, ki ga nisem poznala z vso hitrostjo stečem pred njega, da sem v obrambi. »Hej midva se še ne poznava« reče. »Res ne« odvrnem zadihana in ves čas sledim žogi. »A se ne bi raje predale« začne. »Ne« odkimam »nimamo se zakaj« rečem in mu končno vzamem žogo. Pogledam proti košu, ki je bil daleč od mene »kar bo pa bo« rečem in vržem na koš…. »Zadetek za 3« zavpije Lina in se mi vrže v objem. »Jej uspelo nam je čas je potekel« reče Vanja, ko vsa utrujena pogleda na uro. »Zmagale smo« rečem zadovoljno in se obrnem k Mihu. Pogleda me v oči in se mi približa »to je šele začetek naše vojne« reče in mi poda žogo.

SE NADALJUJE
22. februar 2011
u37830
u37830
https://www.google.si/imgres?imgurl=https://3.bp.blogspot.com/_0NhdcMdhvWs/TGaeZ57nV4I/AAAAAAAAUv4/ZIm4yda3plI/s1600/600ful%2B%2B%2Bl-nina-dobrev.jpg&imgrefurl=https://vampireacademybooks.ning.com/forum/topics/nina-dobrev-as-rose&usg=__h4hg2VGV-Dhvb2l-t23NRDmIoMA=&h=600&w=400&sz=79&hl=sl&start=21&zoom=1&tbnid=18JOtOeYygu15M:&tbnh=170&tbnw=125&ei=_xBkTbuXJML7lwewr5TeCw&prev=/images%3Fq%3Dnina%2Bdobrev%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1024%26bih%3D605%26tbs%3Disch:10%2C342&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=546&vpy=223&dur=815&hovh=275&hovw=183&tx=93&ty=267&oei=-BBkTY2wDJDGswae44G6CA&page=2&ndsp=16&ved=1t:429,r:8,1&biw=1024&bih=605 TRINA
22. februar 2011
next (:
22. februar 2011
u28341
u28341
Full mi je ušeč zgodbica.
NeXt!!! NeXt!!!! NeXt!!!!
22. februar 2011
u37830
u37830
Hejla kako ste =)
evo pred vami je že drugi del zgodbice...
hvala za komentarčka meDerk in Lea26.

*lepo se mejte*

No pa začnimo



»Seveda« zavpijem za njimi ko poraženi odhajajo iz igrišča »z vami lahko kar dve vojni« rečem in podam Jasni žogo. »Zaupam v nas« rečem, ko se obrnem k njim in se jim nasmehnem.. »izmučena sem« se oglasi Vanja po pol urah ko treniramo. »Jaz tudi« se oglasi še vseh sedem punc. »Okej naj nam bo danes smo se dovolj spotile« rečem zadovoljno in vzamem športno torbo kjer sem imela spravljene vse stvari, ki sem jih rabila. »Hvala Trina« reče utrujeno Vanja in se mi nasmehne. Počakam ostale, da se preoblečemo v telovadnici, ki je bila zraven igrišča in počasi odidemo iz igrišča. »Okej jutri ob štirih« rečem jim pomaham. »Okej se vidimo« še zavpijeta Jasna in Lina in stečeta do avta. Čeprav smo bile stare komaj osemnajst let so večina imele že svoj avto le sama sem potrebovala za bolj pomembne stvari kot je avto.

Naj vam na kratko opišem našo zgodbo: Smo Lina, Vanja, Jasna, Klara, Kaja, Tina, Nastja, Larisa, Maja in Trina (vseh imen ne rabite vedet, ker ne bom vseh omenjala). Že štirinajst let odkar smo se prvič spoznale v vrtcu smo najboljše prijateljice in vsi nam pravijo da smo skupina »Girls Team« katere res vedno držimo skupaj. Pred petimi letami smo spoznale, da imamo skupne sanje katere lahko uresničimo skupaj. »Igrajmo košarko« se je prva oglasila Lina in nas pogledala. »Ja košarko« rečem zadovoljno…. In res je zgodilo, vsaki dan smo trdno trenirale dokler nismo dobile trenerke, ki je bila v resnici tudi moja mama. Po dveh letih je mami padla in si zlomila nogo in zaradi resne poškodbe nas ni več morala trenirati. Naše sanje so pa ostale. Trenirale smo same pod mamini načrti, ki nam jih je z veseljem dajala. V teh letih, ko smo morale vse same smo se še bolj spoprijateljile. Postale smo najboljše prijateljice, ki jih skoraj nič ne more ločiti….

Vsa utrujena se sesedem na klopco na avtobusni postaji in pogledam na uro, ki je kazala 7 o šment avtobus pride komaj ob pol osmih pomislim in opazujem avte, ki vozijo mimo. Iz torbe potegnem steklenico vode in začnem piti, bila sem žejna in popolnoma brez moči…. Fantje so nas res dobro zmatrali, čeprav se nismo dale. Čez pet minut se na postaji ustavi fant in začne gledati po voznem redu. Z pogledom ga primerim toda mi niti malo ni znan. »Uf boljši da čakava dva ko sama« pomislim… saj me je vedno bilo strah biti sama v temi saj sem se bala, da bi se mi kaj zgodilo »Zdravo a veš kdaj pelja avtobus za Ruše tule ven se nič ne spoznam« reče in mi nakaže na vozni red, ki res ni imel nobene glave in ne repa. »Pride ob pol osmih« rečem in še naredim požirek vode. »Hvala« reče in se tudi sam usede na klopco. »A treniraš kaj« me vpraša, ko zaprem torbo. »Ja« prikimam »košarko« dodam. »Jaz pa nogomet« odvrne. Imel je lepe modre oči in malo daljše lase, ki si jih je ves čas popravljal. »Jaz sem Leon« reče in se mi nasmehne. »Trina me veseli« odvrnem in mu podam roko. Njegov dotik je bil nežen in na njegovi levi roki sem opazila lep prstan, zopet se je popolno nasmehnil. »Me veseli« dodam in odmaknem svojo roko. »In že dolgo treniraš…« me vpraša. »Pet let« prikimam »ti« »V bistvu tudi okoli pet let toda šele pred tednom smo se preselili sem« reče in iz žepa potegne mobitel, ki mu je zvonil. »Ja Brin čez eno uro bom doma« reče in vrže dol. »Moj tečen mlajši brat« reče in se zopet posveti najinemu pogovoru »vesel sem da so me sprejeli v ekipo čeprav se mi zdi da ne marajo najbolj…« reče in se kislo nasmehne. »Eh saj ni tako hudo« ga hočem spodbuditi. »Res ni« odkima »lahko bi bilo še slabše« doda in se znova nasmehne. Pogled se mi ustavi na uri »sedaj bo tu« rečem in pogledam na cesto kjer ravno pripelje avtobus. »Super končno« reče in plača medtem ko sama pokažem mesečno. »Lahko prisedem« vpraša. »Ja itak« prikimam in svojo torbo dam na tla. »Lepo je tukaj čeprav nekaj manjka…« reče in me pogleda naravnost v oči. »Kaj pa« vprašam in ga začudeno pogledam. »Moja punca« reče na kratko in zavzdihne. »Sta že dolgo skupaj« ga vprašam. »Bila sva leto toda kolikor videti je razpadlo sedaj me že cel teden nič ni poklicala« doda. »Hej ne zaslužiš si take punce« »Vem« prikima »toda imam jo res rad« »Vse se da preboleti« mu povem stavek, ki mi ga vsakič pove Lina, ko mi je hudo. Nasmehe se mi »vem da se da toda včasih za to potrebuješ čas…« prikima. Petnajst minut hitro mine in že sva pri njegovi postaji. »Upam da bo brat kmalu tukaj ne da se mi pešačit petnajst minut« reče ko se vstane iz sedeža. »Okej Trina morda se pa še kdaj srečava« reče, ko se poslovi. »Morda pa« prikimam in se mu nasmehnem. Deloval je tako preprost in njegov nasmeh je bil zares popoln. »Adijo« mu pomaham, ko se še enkrat ozre k meni skozi okno. Tudi sam dvigne roko v pozdrav in odide k modremu avtu na drugi strani parkirišča. Avtobus še stoji na postaji čeprav je ura osem zvečer še na avtobus pride polno ljudi. Opazim da mu fant na drugi stran poda ključe in Leon se sam usede za volan. Pogled se mi ustavi na drugem fantu.. rjavi lasje, temne oči, lepa postava…




LEON
23. februar 2011
u28341
u28341
nEXt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
NEXt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
nExT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
23. februar 2011
u37830
u37830
Hej
hvala lea 26 za komentarček
IN JE TUKAJ ŽE 3 del moje zgodbice
v vsakem primeru se nadaljuje
*papa*

No pa začnimo

»tisti novi ki igra košarko je njegovi brat« komaj spravim iz sebe in ves sveti se mi zasuče pred očmi. Nisem morala verjeti… Ko pridem domov takoj pokličem Lino »reči mala« reče veselo. »Zopet sem ga videla« ji povem na kratko. »Trina povej na dolgo ne razumem tvojih kratkih povedi« reče in zavije z očmi. »No ko sem bila na avtobusni sem se pogovarjala z enim fantom, ki je šel v isto smer ko jaz in povedal mi je da so novi tukaj in na postaji ga je čakal njegov brat… « »Torej oni novi, ki igra košarko« me prekine… »Ja« skoraj zavpijem v slušalko. »Priznaš da ti je všeč« me prekine. Za trenutek utihnem »ja mi je« komaj spravim iz sebe »zelo všeč…« zašepetam po potihem. Naslednji dan v šoli se mi je neskončno vlekel, komaj sem že čakala da bo konec pouka in da bo ura pet, da gremo na igrišče igrati košarko… toda bila sem zmedena nisem vedela če si želim samo igrati košarko… komaj sem čakala, da ga bom videla. »Hej si okej« mi reče e sošolka Tina in se mi nasmehne. »Ja ja« prikimam in še vedno zasanjano gledam skozi okno. »Halo zvonilo je že« me zbudi iz sanj. »Sory nisem slišala« rečem in hitro dam stvari v torbo. Z Tino sva se zelo razumeli toda nekako je bila drugačna ko naša ekipa, nikoli v treh letih nisva postali ne vem kakšni prijateljici čeprav sva se v šoli veliko družili. Imeli sva različni pogled na svet in Tina se je zelo trudila da bi postala pevka, ko je meni vse pomenila košarka. Bilo je konec pouka in vsa srečna sem stekla do avtobusne postaje…. Imela sem srečo saj sem ga ravnokar ujela. Čez pol ure sem bila že doma in naredila sem si majhno kosilo. Bila sem tako srečna da mi je ura do petih hitro minila… Sploh ne vem če sem danes razmišljala že o čem drugem kot o tem da ga bom videla. Petnajst do petih sem že bila na igrišču saj sem si hotela rezervirati igrišče. »Danes pa si hitra« reče Miha, ko se vsa njegova ekipa znajde pred mano. »Itak« prikimam in vrnem na koš. »Rezervirala sem si igrišče« rečem in se ponosno obrnem k njemu. »V bistvu danes mi treniramo tukaj« reče Kris, ki je bil eden izmed najboljših fantov v ekipi. »Mislim da lahko vsi treniramo« rečem in pogledam proti »neznancu« ki se mi je na kratko nasmehnil. »Ja zakaj pa ne« prikima Miha in svojo torbo položi ob rob igrišča. Čez deset minut pridejo še ostala dekleta. »Kar mislite si igrišče je naše« reče Lina in pride do mene. »Ja mi danes treniramo« se v Linin bran postavijo druga dekleta. »Danes bomo trenirali skupaj« reče mirno Miha. Punce me z presenečenjem pogledajo »dogovorili smo se« rečem in Manji podam žogo. »Okej naj bo« reče Lina in za pet minut smo zagrete za vsak njihov korak. »Ni kaj dobra si« mi reče Miha in se mi nasmehne. »Saj vem da sem« mu rečem ostro »žal mi je samo za to da si tako samozavestna« doda in pogleda proti košu in žoga poleti vanj... Prvi polčas mine in imamo pet minutni odmora. Bilo je izenačeno čeprav ni nobena od nas verjela, da jih ne bi premagale. »Samo na stranišče grem« rečem in naredim požirek vode. »Okej« reče Lina in se utrujena uleže na tla. Čeprav ima zelo veliko kondicije je zadnje čase zelo utrujena saj jo treningi in šola zelo utruja. Bližalo se je konec konference kjer so se vsi učitelji borili za naše ocene. Stopim na stranišče in se pogledam v ogledalo. Ob mislih na mojo postavo se mi v glavi kar zavrti. »Lahko bi malo shujšala« pomislim in odidem iz stranišča. Zaprem vrata in zaletim se… »oprosti« rečem in pogledam gor… »Sory tebi« reče in se mi nasmehne. »Trina si a ne« reče fant s katerim se še nisva dobro poznala. »Ja kako veš…« »Miha mi je povedal« me prekine. »Brin sem« reče in se na kratko nasmehne. Saj vem… kriči moje srce toda mu ničesar ne rečem. »Dobra si« reče. Presenečeno ga pogledam »fino igraš« nadaljuje. »Hvala« rečem in hočem oditi »ej Trina« me ustavi »a« odvrnem in se obrnem zopet proti njemu, da mu gledam naravnost v oči »ne povej Mihu da sem ti rekel kaj takega« reče in se mi nasmehne. »Ne bom« odkimam in mu tudi sama nasmehnem.
24. februar 2011
u37830
u37830
https://www.moviesense.nl/wp-content/uploads/2009/03/nina_dobrev.jpg TRINA

https://www.cosmopolitan.si/media/cache/Photo/2007/01/22/zgorajbrez_jan0_________gallery760x760.jpg BRIN

https://blogs.dallasobserver.com/unfairpark/Demi%20Lovato.jpg LINA
To bo za danes vse se nadaljuje
24. februar 2011
u28341
u28341
Oki

NexT!!!!!!!!!!!!!
mEN jE ZgOdBiC ZeLo ZeLO ZelO VšEč!!!!
24. februar 2011
UAAAAAAAAAAAAAAAU
KUK MI JE UŠEČ
K ME JE NASLOU TKOJ PRITEGNU(K TRENIRAM BASKET+MI PUMEN USE)
RES FUL FUL FUL!
24. februar 2011
next
24. februar 2011
neext.!!
25. februar 2011
u37830
u37830
Hej uuu vidim da je že nekaj več komentarčkov kar sem
res vesela...
Sem itak mislila da noben ne bo komentirala
SE NADALJUJE....

hvala vam za komentarčke
- emo lover
- meDerk
- Lea26
- maja 5133

No maja 5133 me veseli da treniraš košarko meni je tudi najboljši šport tako da... samo ker nisem imela toliko izkušenj sem malo bolj težko pisala zgodbico sam se se potrudila po najboljših močeh

No pa začnimo... 4. del

Stečem nazaj na igrišče kjer so že drugi pripravljeni za nadaljnjo igro. Bila sem srečna z njim se spregovorila nekaj kratkih stavkov… toda ni vedel, da mi bodo te besede pomagale da bom igrala še boljše. »Torej bomo vedno igrali skupaj« rečem utrujeno, ko mineta oba polčasa in pogledam proti Mihu, ki ničesar ne reče. »No bomo« rečem in jezno zavijem z očmi. Njegova tišina mi je šla prav na živce »ne vem« odkima in odide iz igrišča. »Mislim da smo mi sovražniki ne prijatelji« odkima Kris in mi poda žogo. »Okej kakor hočete« rečem in jezno vržem žogo proti njim. Bila sem res jezna nisem mogla verjeti, da raje iščejo vojno kot da bi si delili igrišče. Ura je bila komaj šest in avtobus bi čakala več kot eno uro zato sem se počasi odpravila peš proti domu. Čeprav je bilo za pešačit več kot pol ure mi je zelo prijalo. Počasi hodim po dolgem mostu, ki je vodil v mesto in gledam reko, ki je tekla pod njim. Bil je lep večer, čeprav je bilo že zunaj mrzlo in je vse dišalo po zimi sem uživala v pešačenju. Bila sem ravno mimo neke gostilne, ko sem slišala glas »hej Trina greš zraven« zavpije fantovsi glas. Presenečena se obrnem in na drugi strani ceste je stal Brin in mi na veliko mahal. »Misliš mene« zavpijem nazaj. »Ja« prikima in mi pomigne naj pridem na drugo stran ceste. »Okej« prikimam in stečem čez cesto. »Te zapeljem do doma« reče in se mi nasmehne, ko pridem do njega. »V bistvu ni treba« odkimam. »To je malenkost« reče in mi nakaže naj se usedem v avto. Kako tako dobro pozna mesto… če je prvič tukaj pomislim… »živim v Rušah« mu povem. »Okej mi boš povedala kje« reče in vžge avto. »Okej« prikimam in utihnem saj ne vem kaj mu naj rečem. »Živiš blizu mene« reče in prižge radio. »Ne vem kje ti živiš« skomignem z rameni. »Blizu tistih novih blokov izven Ruš« reče mirno… »Aha« prikimam in naenkrat mi obraz zalije rdečica… Brin se ozre k meni »veš Miha je en navaden kreten« reče in pogleda v ogledalo. »Vem« prikimam in se mu nasmehnem. »Pač rabim nekje za trenirati« doda in zavije na parkirišče. Presenečeno ga pogledam »maš čas« vpraša. »Ja« rečem in ga zmedeno pogledam. »Samo nekaj grem iskati takoj bom« reče in odide v trgovino. Čez pet minut je že nazaj »sory mami mi vedno tečnari kaj naj kupim, ko grem iz treninga« reče in odzadaj na sedež položi vrečko. »Evo to je zate« reče in mi poda čokolado. »Ah ni treba…« začnem. »To pa ne čujem rad« reče v smehu in se nasmehne. »Hvala« odvrnem in se mu tudi sama nasmehnem v obraz zopet zardim. »Starša sta polno zaposlena in nikoli nimata časa iti v trgovino« reče, ko spelje iz parkirišča. »Aha vem kako je to« rečem in se spomnim na mojo mamo kako je bila vsaki dan zaposlena dokler si ni pred dvema letoma poškodovala noge. »Evo tule me lahko daš ven« rečem in mu z prstom pokažem parkirišče. »Okej« prikima in mirno zapelje na parkirišče. »Hvala ti za prevoz« rečem. »Ni panike« odkima in se mi nasmehne. »Lepo te je bilo spoznati Trina« reče. »Tebe tudi Brin« pokimam. Pogled se mu ustavi na osebi, ki gre mimo, pohupa fantu in mu pomaha z roko. »Hej stari« reče fant, ki pride do naju. »Zdravo« reče Brin in mu poda roko. Vidim da me presenečeno gleda »zdravo sem Trina« rečem in se mu nasmehnem. »Zdravo« prikima in se zopet obrne k Brinu »kje pa je Nina…« vpraša. Presenečeno poslušam njun pogovor »ob devetih grem k njej« reče mirno Brin in se mi nasmehne…. punco ima… zakaj je bil do mene tako prijazen…. divja v meni tisoč vprašanj. »Jaz moram iti« komaj spravim iz sebe. »Okej se vidiva« reče »še enkrat hvala za prevoz, adijo« še rečem in počasi odidem proti svojemu domu. »Trina si že doma« reče mama takoj ko stopim v hišo. »Ja krajši trening« rečem žalostno in odidem naravnost v svojo sobo, ni mi bilo do pogovora čeprav sem se vedno rada pogovarjala z njo. »zakaj…« sem se vprašala stokrat, ko sem bila v sobi in nato pot tušem »zakaj je tako prijazen… mogoče sta se z Mihom dogovorila, da nas bojo skupaj izigrali, da si bojo pridobili košarkarsko igrišče…« pomislim »nikoli ga ne boste dobili« rečem z najbolj jeznim glasom in v ogledalo vržem plišastega medvedka.



MIHA
25. februar 2011
next
25. februar 2011
next (:
25. februar 2011
u28341
u28341
nExT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
25. februar 2011
NEXT!!!!
zlo ušečno-....
+ vidm da ti ne delajo slike...a jih lohko jzt dam?
oz. jih bom kr dala tizte k si rjakla...sam d bom naredla tak d se bojo vidle
25. februar 2011
Trina:




LINA:



za Brina p ne najde linka :/
25. februar 2011
u37830
u37830
hvala za komentarčke in Maja5133 za pomoč... ne da se ni dalo objaviti jaz sem narobe naredila sem kar prekopirala link namesto da bi ga dodala v sliko ;/

torej tukaj je še BRIN...



BRIN

se nadaljuje jutri
25. februar 2011
u37830
u37830
Hej
evo novi del zgodbice ....
še enkrat hvala za komentarčke
SE NADALJUJE ŽE DANES

No pa začnimo... .5. del
Zjutraj sem vstala ob devetih, ker smo imeli pouk bolj pozno sem imela dovolj čas, da sem se počasi zrihtala in odšla proti avtobusni postaji. Narava je bila pobeljena in sneg je v meni vsako leto prebudil posebno veselje. Toda letos je zame jezo in sovraštvo. Že dolgo v sebi nisem čutila toliko sovraštva kot sem ga do vseh fantov. Stopim v šolo in utrujena se napotim v tretjo nadstropje. Počasi sem stopala po stopnicah čeprav so drugi dijaki drveli mimo mene. Pogled se mi je ustavil na Krisu, ki je s prijateljami se pogovarjal in se smejal. Hodila sva na isto šolo čeprav se nikoli nisva pogledala. V meni se je zbudilo novo sovraštvo »le kdo se bo na koncu smejal« rečem po tihem in se naslonim na vrata kjer bom imela pouk. »Hej kako si« pride k meni sošolec Marko, ki je prijateljeval tudi s Krisom. »Dober« rečem jezno in se obrnem stran. »Vidim da si slabe volje« reče. »Sem« prikimam in se mu ostro nasmehnem. Dobro da do mene pride Tina drugače bi ponorela če bi se morala še pogovarjati z Markom. Usedeva se na prosto klopco »si v redu« me vpraša. »Sem in nisem« povem na kratko. Tina me zmedeno pogleda »kaj zdaj si ali nisi« reče in se na kratko nasmehne. »Ne vem Tina« odkimam in jo žalostno pogledam. »Če ti lahko kakorkoli pomagam…« začne. »Mogoče pa« pokimam in v meni se ponori nora ideja… »Kako pa« reče na kratko. »Ti še povem…« rečem in se zagledam skozi okno kjer je zopet močno snežilo…. Petnajst do petih smo bile zopet zbrane na košarkarskem igrišču v telovadnici. »Dobro da je igrišče razdeljeno na pol« reče Jasna takoj ko stopimo v televodnici. »Jap pač ti bedaki vedno čakajo do začetka zime da odprejo telovadnico…« reče Lina in se preobuje v teniske. Vse do letošnjega leta ni bilo nobenih problemov z fanti, ker so imeli drugega kapetana s katerim sva se lahko vse dogovorila. Lani pa se je prikazal Miha in prevzel vodjo in od takrat imamo same probleme z njimi in tudi ostali fantje so se spremenili. Postali so tako nesramni in niti v sanjah se ne bi morali zmeniti za igrišče. »Punce nekaj moramo narediti fantje nas hočejo obrniti« rečem jezno in pogledam po vseh obrazih punc. »K kaj hočejo« reče Lina presenečeno. »Ne vem nisem 100% toda kolikor videti hočejo celotno igrišče zase« rečem in pogled se mi ustavi na vrati kjer se ravno pojavijo fantje. »Tega ne bomo dovolili« odkima Jasna. »Ne bomo« odkimam »toda moramo jih preobrniti in dobro vem kako….« rečem in pogledam proti Brinu. »Trina ne izkoristi Brina mogoče se bo med vama kaj spletlo…« reče Lina. »Ne bo« odkimam »Brin ima punco« jim povem na kratko. Punce pa me presenečeno gledajo »koga bomo izkoristile« vpraša Manja, ko fantje so pripravljeni na trening in si začnejo podajati žoge. »Krisa« je vse kar spravim iz sebe in pogled obrnem k njemu. »Zakaj njega« reče presenečeno Jasna. »Boste že videle« rečem »ajde gremo trenirat« rečem in vržem žogo proti Lini. »Okej gremo« zavpije in steče na igrišče, vse ostale pa za njo. Vidim da nas fantje jezno opazujejo toda danes nihče ne pride do nas. »Trina Brin te opazuje« reče Lina, ko preigrava žogo. »Ja in« odvrnem in se tudi sama ozrem k njemu. »Ne razumeš da je zaseden« nadaljujem najin pogovor. »Kaj pa če le začasno« reče in poda na koš. »Ne zanima me« odkimam in stečem na drugo stran igrišča imela sem dovolj najinega pogovora. Ena ura in pol treninga je bila hitro za nami saj si nismo privoščile niti enega odmora. Videla sem da so tudi fantje odhajali iz igrišča. »Jaz bom še malo ostala bus imam šele čez eno uro« rečem in pogledam po drugih ko odhajajo. »Okej se vidimo jutri« reče Lina in me močno objame. »Okej lepo se imejte« rečem in se jim nasmehnem…. Deset minut še mečem na koš in uživam ob vsakem košu. Bila sem popolnoma sproščena in jeza je počasi bežala stran od mene. Naenkrat se ugasnejo luči in v telovadnici nastane trda tema



KRIS



TINA
26. februar 2011
Neext :3
26. februar 2011
next
26. februar 2011
u28341
u28341
NexT!!!!!!!
26. februar 2011
next
26. februar 2011
u37830
u37830
Hejla kako ste?
Jaz super...
evo novi del zgodbice
hvala za komentarčke sem bila zelo vesela
No pa začnimo... 6. del

»halooo« zavpijem na ves glas. Nobenega učinka nato pa vsa panična začnem iskati izhod. V bistvu sem že kot majhna imela te probleme da sem dobila napad panike, ko je nastala popolna tema. V srcu mi je divjalo tisoč misli… bila sem popolna zmedena in solze so mi močne polzele po licu. Ostala sem brez sape in naenkrat se mi je pred očmi zameglilo in pod nogami nisem več čutila tal. Luči so se zopet prižgale in za trenutek sem lažje zadihala »Trina si tu« slišim Brinov glas, ko priteče do mene. »Je vse okej« me vpraša in me vzame v naročje. Za trenutek zopet zaprem oči nato pa pogledam naravnost v oči »okej sem« rečem in se izvijem iz njegovega naročja. »Videl sem da so se ugasnile luči in potem sem slišal tvoj krik…« mi pojasni. »Bojim se teme« rečem in potem se zamislim. »Miha ve da se bojim teme« se spomnim kako sem že enkrat omedlela, ko je bil izpad elektrike v telovadnici… in on mi je takrat pomagal. »Greš z mano domov« me vpraša. »Ne« odkimam živčno. Dobro sem vedela da to Miha hoče... hoče da zaupam Brinu. »Trina skrbi me zate« nadaljuje. »Ne« ga ostro prekinem in z zadnjimi močmi vstanem »na bus grem« rečem in vzamem potovalko. »Trina isto pot greva« »vem toda grem na bus« odvrnem in se mu zazrem naravnost v oči... Ne morem verjeti, da me na vsak način hočejo izkoristiti. Vsa utrujena in brez moči pridem do avtobusne postaje, dobro da je bilo le deset minut oddaljena od telovadnice. »Zdravo« slišim za sabo znan glas. »Zdravo« prikimam in se utrujeno nasmehnem Leonu. »Utrujena?« vpraša na kratko. »Ja« prikimam in se zagledam na uro, ki je bila komaj sedem. »Hej si okej« me vpraša, ko opazi na meni utrujenost in da sem bleda. »Sem« prikimam rečem utrujeno in za trenutek zaprem oči…. Mrzel veter in snežinke, ki še vedno niso ponehale mi zopet dajejo novo moč. »Boš« mi ponudi steklenico z vodo. »Hvala« rečem ko naredim dolg požirek vode. Za trenutek utihne in me resno pogleda »res si tako zelo močno utrujena če želiš pokličem brata da pride po naju in te zapelje do doma« »Ni treba hvala« odkimam in za trenutek vstanem, da vidi da je z mano vse okej. »Okej« reče in se mi na kratko nasmehne. odvrne. « Pogledam po cesti kjer končno pripelje avtobus. »Komaj čakam, da bom doma« rečem ko prisede k meni. »Boš lahko« vpraša. »Bom samo utrujena sem« rečem in se zazrem skozi okno kjer še vedno močno sneži. »Mami sem povedal da sem te spoznal…« začne na kratko. Presenečeno ga pogledam »skrbi pač jo zame in to da zaradi Tamare nočem spoznati novih prijateljev« reče. Nič mu ne odvrnem ampak samo čakam da nadaljuje »če kdaj želiš lahko prideš k meni« me povabi. »Nočem te siliti toda res si v redu punca, čeprav sva se pogovarjala le enkrat…« mi pove. »Hvala tudi ti si super« prikimam in se mu nasmehnem. »Bom sprejela tvojo ponudbo« rečem ko se zamislim da bi tako Brina še lahko bolj prizadela… Naj si misli, da me lahko prenesejo okoli… pomislim. »Trina si doma nekdo te je iskal« reče mama, ko stopim v hišo. »Kdo« rečem presenečeno in se usedem za kuhinjsko mizo poleg mame. »Neki fant« začne »kako mu je ime« ji rečem in si iz hladilnika vzamem jogurt. »Rekel je da je Miha« odvrne. »Miha« rečem presenečeno »ja« prikima. »Je imel blond lase« jo vprašam. »Ja« prikima in se mi nasmehne. »Nisi mi omenila, da imaš fanta…« nadaljuje. »Kakšnega fanta« rečem presenečeno in naredim požirek jogurta iz plastenke. »Ne vem tako je rekel« odkima in mi podari svoj najlepši nasmešek. »Mami Miha ni moj fant ampak sovražnik« ji razložim na kratko. »Kaj« reče presenečeno toda ničesar več kot da mi ne bi verjela. Vzamem potovalko in grem v svojo sobo »kaj se grejo« se vprašam, ko se pogledam v ogledalo. Niti sanja se mi ne kakšno igro hočejo igrati. V roke vzamem telefon in pokličem Lino »hej mala kako si« se mi javi. »Besna sem« ji odgovorim na kratko. »Kaj je narobe…« me vpraša. »Tile fantje so od vraga« rečem jezno in ji povem vse kako me je dušilo, ko ni bilo elektrike in kako je bil Miha pri meni doma in mama mi sedaj ne verjame da ga sovražim. »Kaj so nori« reče Lina in se zamisli nad vsemi mojimi besedami. »Najbolj pa me muči to ko sploh ne vem kaj hočejo« rečem odupno in se usedem na svojo posteljo. »Hočejo da ne bomo več igrale« reče Lina žalostno. »Hočejo dobiti igrišče« dodam »in prisežem da jim tega ne bom uspelo« »Trina ne izkoristi Brina« reče. »Je že prepozno« rečem mirno. »V soboto bo spoznal kdo sem« rečem in ji razložim, da me je Leon povabil k sebi domov. »Trina ne delaj tega« »Pa bom« jo prekinem »ker ga bom kmalu zasovražila« rečem prepričano

SE NADALJUJE



TRINA
26. februar 2011
Nekšt ;333
Ful dobr pišeš.. Kr tko naprej !
Če imaš čas lahko prebereš :
https://www.igre123.com/forum/tema/stevilne-napake-in-krsitve-obljub/14876/1
To je moja zgodba ki bi potrebovala malo nextov ! Lepo prosim. Bye pa nekštaj ! Kr je coooooool
26. februar 2011
next
26. februar 2011
u28341
u28341
NeXt nUjnO rEs!!!!!!!!!
26. februar 2011
res nimam nič proti tvoji zgodbi samo me res zanima od kje ti to kopiraš? drgač pa dobra zgodbica. Mislim da je znano da ti nisi ti napisala kot veliko drugih ki pišejo zgodbice!(
NE MISLIM USE!) Ampak je res razvidno da te zgodbe ti nisi napisala!!! Nebi rad povzročil krega ampak ...
26. februar 2011
u37830
u37830
hej
ja verjamem da ti je znano sem že objavila svoje zgodbice drugam
tko da.... ni to prva stran kjer objavljam svojo zgodbico
sem jo že objavila na smrkljo, zgodbice.net, za vse fante in punce najstnike... tko da samo zgodbica pa je stoprocentno moja last ki sem jo pisala sama sam pač sem se odločila da jo bom še s kom delila ... sem pa že eni uporabnici razložila da sem enaka oseba kot rjavolaska0a na smrkli tako da smo s tem razčistli... Kopiram pa samo iz svojega worda na namizju
26. februar 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg