Forum
Kot vas večina, ki me pozna, ve, da sem praktično obsedena z legendo o kralju arthurju in vitezi okrogle mize. Kot pa vas ve še več, da v večini zgodb obožujem ženske junakinje.
To bo zgodbica, ki bo vsebovala junaštvo, čast, romanco in iskanje samega sebe.
Jah, tole ni glih obetavn, ampak Nextite pa vm ziher ne bo žol!

boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

23. julij 2015
u162814
u162814
Next
24. julij 2015
Rosemarie si je z rokavom otrla solze. Z hrbtom se je naslanjala na drevo, ki je raslo poleg groba svoje mame, ki je umrla ravno na rosin dvajseti rojstni dan. Rose je v rokah vrtrla zvitek pargamenta, ki ga ji je mama dala na smrtni postelji. Ni bila prepričana, če naj ga odpre ali ne. Bilo naj bi od njenega očeta, kar ji je branilo, saj je mama zaradi njega, ki se je samo ustavil in pustil spominek, trpela.
"ko bi bila ob meni." je zavzdihnila in pospravila zvitek nazaj v nahrbtnik. Ustala je in odvezala Atransa-svojega konja. "tukaj nimava več kaj iskati." mu je rekla. Atrans in stvari v nahrbtniku je bilo edino, kar ji je ostalo. Vaščani so jo nagnali iz hiše, ker je bila nezakonska in je njena mama umrla ni bilo nikogar, ki bi jo ščitil.
Zajahala je Atransa in ga spodbudila, da se je pognal v dir.
Namenjena sta bila v Camelot. Daleč od domače vasi, kjer nihče ne bi vedel ničesar o Rose. No, vsi razem Joane, ki je bila njena sestrična in ji je dovolila živeti pri njej.
Rose ni bila tipično dekle, ki sanjari o lepih stvareh in se preživlja s kakšnim ne prenapornim delom. Za razliko od večine deklet, ki so za sabo vedno nosila kakšno rožo ali kos nakita, je Rose nosila lepo okrašen meč, saj je bilo edino, kar je res obvladala vrtenje meča.
Večkrat, ko z mamo nista imeli ničesar, je na dvoboj izvala kakšnega mimoidočega viteza na patrulji in tako prišla do kruha ali denarja.
Njen način mečevanja so si ljudje zapomnili, že ko so jo prvič opazili. Bil je bolj podoben plesu, kot boju.
Ker se je morala Rose večkrat pretvarjati, da je fant, so bili njeni lasje kratko pristriženi. Na njeno srečo je še vedno imela postavo deklice in je zato lahko nosila moške obleke.
Atrans je bil hiter konj in že v nekaj urah sta prišla do Camelota. Rose je za nekaj trenutkov ostala brez sape, potem pa je razjahala in Atransa vodila peš.
Na eni od ulic je našla stajo in konjarju predala Atransa.
Kmalu ji je na proti prišla Joana. Objeli sta se. "Rose!" je vzkliknila "pogrešala sem te. A si v redu?"
"sem" ji rekla "še vedno služiš kraljici?"
"ja." ji je rekla Joana in jo potegnila v stransko ulico.
"nisi doma v bližini gradu?"
"saj, ampak na trgu je eden tistih premagaj-in-jej-s-kraljem." Joana je zavzdihnila "zdaj te ne premaknem od tega, ne?"
Rose je orijela držalo meča in se vzravnala "ne."
25. julij 2015
u196009
u196009
Full dobr!
Neeeeext
26. julij 2015
next
27. julij 2015
Na glavnem trgu je stal oder in okoli njega so se gnetli ljudje. Na balkonu sta stala kralj in kraljica.
"dajmo, še kdo!" je vpil vitez, ki je paradiral gor in dol po odru. "če premagate mene, Lancelota, boste na današnjem banketu sedeli za kraljevo mizo, jedli in pili kar je naš kralj!"
Rose je nahrbtnik potisnila Joani v roke in splezala na oder. "jaz se javim."
Lancelot se je zasmejal, množica pa je sledila njegovemu zgledu. "pridi, ko boš malo zrasel."
"se g. Vitez boji?" je zavila Rose.
Lancelot se je vzravnal "sprejmem izziv."
Nekaj časa sta kražila drug okoli drugega, potem pa je jeklo udarilo ob jeklo. Lancelot se je sicer s prva še držal nazaj, ker ni želel raniti fanta, ki se mu je zdel krhek in ranljiv.
Rose še ni vrgla vseh kart na mizo in se je z začetka le branila, ko pa jo je spravil pre blizu roba odra, je izkoristila svojo majhno postavo in se mu izmuznila.
Rahlo ga je vrglo iz ravnotežja, kar je Rose izkoristila in ga zbila na tla. Meč mu je nastavila na vrat. "naj pridem nazaj, ko zrastem, ali že kar zdaj priznate poraz?" meč je pospravila v nožnico in mu pomagala na noge.
Kralj Arthur je zaploskal in ostali so mu sledili. "kako ti je ime?" je vprašal.
Rose se je večkrat predstavila z lažnim imenom in ni veliko razmišljala "Rosin." spoštljivo je sklonila glavo.
Kraljica Gvenevira je dvignila obrv. Nenavadno ime, res.
27. julij 2015
next
29. julij 2015
neext
29. julij 2015
next
29. julij 2015
u197350
u197350
next
29. julij 2015
Zvečer je bil v palači banket. Kralj in kraljica sta proslavljala obletnico poroke. V glavni dvorani so bile mize postavljene v krogu. Za eno so sedeli vitezi, za drugo drugi stanovalci gradu in za tretjo kralj, kraljica in kraljev nečak Mordred.
"se opravičujem, ker zamujam." je rekla Rose in se usedla poleg Mordreda.
"lahko vprašam, kaj te je zadržalo?" je vprašala kraljica.
"imel sem težave pri prihodu v grad. Straža me ni izpustila." je rekla.
"takšen suhljat fant je premagal našega najboljšega viteza?" je prhnil Mordred.
"verjetno je za to zaslužno dejstvo, da se že od malega preživljam z mečem." je rekla Rose.
"si imel dom, ali si se selil?" je vprašal kralj.
"inel sem dom. Potem pa je mama umrla in ni šlo drugače, kot, da se odselim." je rekla Rose.
"verjetno ti ni lahko." je rekel kralj. "sem mogoče poznal tvojo mamo?"
"dvomim." je rekla "bila je navadna revna kmetica."
"kje je tvoj oče?" je vprašal Lancelot, ki je sedel na drugi Rosini strani. "zakaj nisi pri njemu?"
"že nekaj let ga nihče ni videl. Sploh ga nisem poznal." je rekla Rose.
"Zakaj ravno Camelot?" je vprašala kraljica.
"ravno mi je prišel na pot." je rekla Rose.
"greva plesat?" je kralj vprašal svojo ženo in jo potegnil na plesišče.
"spretno vihtiš meč." je rekel Mordred.
"hvala." Rose je srknila požirek vina.
"bi se pridružil mojim?"
"tvojim?" Rose ga je čudno pogledala.
"ne tukaj" plemič je ustal "pridi z mano." odpeljal jo je po zavitih stopnicah v njegove prostore. "na koncu hodnika sem. Nihče naju ne bo slišal." usedel se je za mizo in dal noge nanje.
"česa ne bi smeli slišati?" je vprašala Rose.
"moji možje se skupaj z mano borijo za novo, sodoben način vladanja." igral se je z bodalom, ki ga je imel na mizi.
"kako mislite to doseči?" je vprašala Rose, ki je dobila čuden občutek.
"preprosto." je rekel in vrgel bodalo v portret svojega strica, da se mu je zapičilo naravnost v srce.
29. julij 2015
u197350
u197350
o bog :3 tole postaja napeto
next
29. julij 2015
woah, next
29. julij 2015
Rose je ostala brez besed.
"seveda se ti ni treba odločiti takoj." ji je rekel Mordred. "samo ne čakaj pre dolgo, ker nimam potrpljenja." ustal je in odprl vrata "in niti ne poskušaj me izdati. Vsak ima kakšno skrivnost. Vedi, da mi nobena ne ostane skrita."
Rose se je vzravnala "kaj bom imela od tega, če ti pomagam?"
"nagrado. Denarno nagrado. Pa še boljšega kralja." je rekel "pojdi, da ne bo kdo postal sumničav."
Takoj, ko je Rose prišla nazaj v dvorano jo je ujel Lancelot "kje si bil?"
"na zrak sem moral." se je zlagala.
"nekaj je na tebi..." je momljal in si jo ogledoval. "sva se mogoče že kdaj srečala?"
"to bi si verjetno zapomnil." takrat je Rose opazila njegove obrazne poteze. Kje jih je že videla?
"bi se nam jutri pridružil pri urjenju?" je vprašal Lancelot.
Rose je ostala brez besed. To je bilo pa hitro. "z največjim veseljem."
Kraljica in Mordred sta sedela za mizo in se pritajeno pogovarjala. "je sprejel?" je vprašala.
"ni še rekel ja..."
"ampak tudi ni še rekel ne?"
"ni še rekel ne."
"bolje zanj, da sprejme." je rekla "če je pameten bo slej ko prej prišel k tebi."
"najti morava šibko točko." je rekel in spil požirek.
"bom že jaz uredila to." mu je rekla "moji služabnici je všeč pogled nanj. To lahko izkoristiva."
"vaše veličanstvo, vaš mož je tako rekoč že mrtev."
"krasno!"
30. julij 2015
Next
30. julij 2015
next
30. julij 2015
next
30. julij 2015
Joana je zvečer pripravljala kraljico za spanje. "gotovo ste veseli." ji je rekla, ko ji je dolge močne rjabe lase spletala v kite.
"česa?"
"dvajset let srečnega zakona." je rekla Joana. "in verjetno še saj enkrat toliko."
"ja." kraljica se je nasmehnila "upajmo."
"vi ste še mladi, vaš soprog pa v odlični formi. Kaj bi lahko šlo narobe?"
"če pa bi šlo... Bi mi bila še vedno zvesta?"
"se razume." je rekla Joana. "ne vidim razjahal proti"
"to bi bilo vse." je rekla kraljica in ustala "lahko noč."
"lahko noč." je rekla še Joana in šla iz sobe.
Na hodniku jo je ujel Mordred. "Joey!" je vzkliknil in jo potegnil v senco. "kako si?"
"zakaj me nisi prosil za ples?" je vprašala.
"kaj pa bi si mislili, če bi videli kraljevega nečaka plesati s služabnico?" je vprašal.
"da se zna pomešati med svoje ljudi." je rekla Joana.
"se zavedaš, da bi se tako lahko onečastil?"
"ko sem pa cele noči pri tebi, pa se nič ne onečaščaš?"
"narobe sem se izrazil." je rekel in jo objel okoli pasu "saj veš kakšen je moj stric."
"če kateri kralj kadarkoli ni prenesel nižjih slojev je to tvoj stric."
"se norčuješ?"
"ne."
"norčuješ se."
"ne, se ne!"
"opraviči se." sklonil je se bliže k njej.
Joana se je nasmehnila in ga objela okoli vratu. Potegnila si ga je bliže in ga poljubila.
Po hodniku ne daleč stran sta se sprehajala Rose in Lancelot. "kako to, da mlad fant kot ti nima posebnega dekleta?" je vprašal Lancelot.
"nikoli nisem imel časa, da bi si našel kakšno, ker sem bil večino časa v skrbeh, kako bova z mamo sploh preživela." se je zlagala. Čeprav je bilo v njeni zgodbi tudi zrno resnice. Nikoli ni imela posebnega človeka, ki bi jo vzel v objem, jo poljubil in ji povedal, da jo ima rad. Mogoče je bilo krivo dejstvo, ki ga je povedala Lancelotu, mogoče pa tudi pomanjkanje dekliškosti. "isto bi lahko jaz vprašal vas."
"imel sem jo. Nisva bila poročena, ampak imela sva otroka. Mislil sem, da bo avantura kmalu pozabljena, ampak čez nekaj časa se je pojavilo njeno pismo." je rekel.
Rose raje ni drezala več v to temo. "vaše povabilo na jutranje urjenje še velja?"
"ja." je rekel Lancelot. "ob desetih zjutraj bodi na travniku za gradom. Spreten si z mečem, poba."
Rose se je nasmehnila "to slišati od menda najboljšega viteza res nekaj pomeni?"
"menda?"
"ste pozabil kaj je bilo na trgu?" se je zasmejala.
"imaš probleme z grlom?"
Takrat je Rose ugotovila, da se je zasmejala pre zvonko. Narejeno je zakašljala "sem imel. To je samo še za spominček."
Takrat je v senci razločila dve postavi. "Joana?"
Joana se je zdrznila in se odmaknila od druge postave. "Rosin?" je vzkliknila "kaj pa ti tukaj?"
"pogovarjava se." je rekel Lancelot "ne dajata se motit." Rose je potegnil naprej.
"kaj imaš z njim?" je vprašal Mordred.
"moja sestrična je." je lahkotno odgovorila Joana.
"sestrična?"
Joana se je zgrabila za usta "bratranec! Mislila sem bratranec!"
02. avgust 2015
next
02. avgust 2015
next
09. avgust 2015
u198114
u198114
Neeext.. Nujno moraš nadaljevat ker je zgodba zelo dobra! ODLIČNA! ;')
09. avgust 2015
Zjutraj se je Rose zbudila še pred Joano. Oblekla se je in si zloščila meč. Kot je imela navado, je pripravila zajterk iz tega, kar je pač našla v omari.
"zajterk!" je rekla in Joani ukradla odejo.
"koliko je ura?" je vprašala.
"dovolj, da se zbudiš." je rekla Rose in jo potegnila na noge.
"saj se ti zavedaš, da vitezi ne ustajajo tako zgodaj?" je vprašala Joana in se usedla za mizo.
"se." je rekla Rose "navada, pač."
"veš, Rose včeraj, ko sta se sprehajala z Lancelotom po palači, sta srečala Mordreda..."
"ti in Mordred!?" je vzkliknila Rose. "se zavedaš, da je on plemič?" čeprav ne rada, si je morala priznati, da se ga je kar malo bala. Če bi slučajno kakor koli izvedel, da je dekle, kdo ve, kaj bi naredil.
"se." je rekla Joana "danes med urjenjem greva na ježo."
"samo, da mu ne bi česa izdala!"
"kdaj sem Pa še jaz kaj izdala?"

Na travniku za gradom so se vitezi pomirjali v različnih disciplinah.
"Rosin!" je veselo vzkliknil kralj, ko je zagledal Rose.
"dobro jutro." je pozdravila Rose in spoštljivo sklonila glavo.
"upam, da si se naspal, ker si nekateri naši želijo preizkusiti spopasiti se z fantom, ki je javno osramotil Lancelota." je rekel Arthur.
"spočit in pripravljen." je rekla in prijela ročaj svojega meča.
"kje si ga dobil?" je vprašal eden od vitezov. "smem pogledati?"
"seveda." je rekla Rose in ga izvlekla iz nožnice. Ponudila ga je vitezu in ta ga je sprejel.
Parkrat je zamahnil z njim "takšne dela samo eden človek na svetu. Kovač iz sosednjega kraljestva. Vsak njegov izdelek je unikat. Kje si ga dobil?"
"eden od potujočih trgovcev ga je zastavil namesto denarja pri kartanju." je rekla Rose.
"ga smem preiskusiti?" je vprašal vitez.
"če si lahko sposodim vašega." je rekla Rose.
Vitez je iz nožnice potegnil svojega in ji ga dal. "sir Parcyval."
Rose se je nasmehnila in se pripravila.

"nekaj je na tem Rosinu." je rekla kraljica, ko sta z Mordredom vse skupaj opazovala skozi okno.
"Joana nekaj ve." je rekel Mordred. "kmalu bova šla na ježo. V navalu strasti mi bo izdala vse."
"se sploh zaveda, da jo boš, ko ne bo več uporabna ubil?"
"ne."
"saj jo boš ubil, ne? Naj ji raje jaz v čaj zlijem strup?"
"ne! Jo bom lastnoročno."
10. avgust 2015
u198114
u198114
Neeeext
10. avgust 2015
Neeexxttt
10. avgust 2015
Ko je Rose v poštenem boju premagala večino vitezev, ji je kralj končno pokazal, naj sede poleg njega. "dober si." je rekel in ji ponudil pijačo.
Rose je na dušek izpila "hvala."
"prav bi nam prišel." je nadaljeval Arthur. "Sir Lancelot, mislim, da sva ti končno našla oprodo."

Mordred in Joana sta šla pozneje na ježo. Mordred je ustavil konja ob ogromnem jezeru s čudovito okolico. "lepo je." je rekla Joana in razjahala.
Mordred je s konja potegnil odejo in jo razprostrl po tleh. "samo najboljše zate." usedel se je na odejo in ji pokazal, naj se usede k njemu. "lepo je, skoraj tako, kot si lepa ti."
Joana se je usedla k njemu in se naslonila nanj. "zjutraj mi ježa vedno polepša dan."
"samo ježa?" jo je vprašal.
"pa ti tudi." je rekla in ga objela.
Mordred jo je objel in jo položil na tla. Nežno jo je poljubil. "rad te imam."
"koliko?" je vprašala in pustila, da jo je prijel za zapestja in jo tako prikoval na tla.
"raje kot strica." je rekel.
"raje kot prestol?" je vprašala in se zasmejala.
"ne." oba sta se zasmejala. "koliko me imaš pa ti rada?"
"raje ko kraljico." je rekla.
"raje kot Rosina?" ofločen je bil, da bo dobil podrobnosti o njem.
"jassno!" je vzkliknila "saj z njim nimam nič."
Mordred jo je poljubil in jo prižel k sebi, da so jo preplavila čustva in ni več trezno razmišljala. "kako naj bom prepričan?" je dahnil v njena odprta usta.
"če je pa moja sestrična!" je rekla in ga poljubila nazaj. "pa še punca je."
Mordred se je nasmehnil in jo poljubil nazaj. "obožujem te, Joey!"

"saj znaš osedljati konja, ne?" je Rose vprašal Lancelot, ko sta v konjušnici krtačila vsak svojega konja.
"jasno, da ga znam." je rekla in pobožala Atransovo lice. "si me pogrešal?"
Atrans ji je v odgovor zadovoljno prhnil, potem pa spet žvečil seno.
"res imaš lepega konja." ji je rekel Lancelot in začel svoji kobili grivo spletati v kito.
"kako je ime vašemu?"
"Lilly."
Rose se je zdrznila. Tako je bilo ime njeni mami. "obstaja razlog zakaj prav to ime?"
"po liliji." je rekel in se nasmehnil "po roži." pobožal je Atransa "pa je razlog zakaj Atrans?"
"našel sem ga, ko je bil še mladiček. Verjetno so ga napadli volkovi, ker je bil hudo ranjen." z glavnikom mu je razčesala še rep. "našel sem ga ravno tam, kjer je bil umorjen Sir Atrans. Zato Atrans."
"ideja ni slaba." je rekel Lancelot. "te smem povabit na pijačo? Da ne bova kot vitez in oproda, ki se sploh ne razumeta."

Kraljica se je sprehajala po obzidju, ko je k njej prišel nečak njenega moža. "si izvedel kaj koristnega?" je vprašala.
"sem, sem." je rekel. "Rosin sploh ni Rosin. S tem ga lahko izsiljujem, da se bo boril na naši strani."
"kaj pa je potem, če ni Rosin?" je vprašala.
Mordred se je zasmejal in pritajil glas "ne vem pravega imena, ampak se mi dozdeva, da je nekaj podobnega Rose, Rosemarie."
Gvenevira se je zasmejala "DEKLE?"
11. avgust 2015
u198114
u198114
Neeext... Postaja bolj in bolj napet ... n.n
11. avgust 2015
next
11. avgust 2015
Next
11. avgust 2015
Rose je šla domov. Za razliko od večine se je domov vračala povsem trezna. Kar naenkrat jo je nekaj zgrabilp za ovratnik in ji čez glabo potegnilo žakelj. Upirala se je kot nora, ampak so ji zvezali roke za hrbtom in jo močno udarili po glavi, da je omedlela.
Zbudila se je z rokama privezanima na stol. Povsod okoli nje je bila tema. Svetloba je prihajala edino od dveh bakelj zapičenih v steno.
"si že premislil?" se je zaslišal Mordredov glas.
"kje sem?" je vprašala.
"v katakombah." je mirno rekel in ponovil vprašanje "si že premislil?"
"moj odgovor je ne." je rekla Rose "izpustite me."
"se še spomniš, kaj sem ti rekel o skrivnostih?" prijel je bodalo in se z njim sprehodil do Rose. Z bodapom ji je, kljub njenemu upiranju prerezal srajco in jo razprl. "pa si res ženska." sprehodil se je nekaj korakov stran. "če bi to izvedel kralj bi to lahko smatrali kot izdajo. In oba veva, kaj se zgodi v izdajalci."
"vržejo jih v ječo?"
"ne, Rosenarie." je začel. "obsodijo jih na smrt." vzravnal se je "torej ja, ali ne?"
Rose je pogoltnila "ja."

Kralj in kraljica sta zvečer pregledovala papirje. "kakšen se ti zdi Rosin?" je nenadoma vprašal Arthur.
"zdi se mi... Prikupen." je rekla.
"ne bi se ti zdel več tako zelo prikupen, če bi videla, kako me je premagal!" nasmehnil se je. "mislim, da bi bil dober vitez."
"ga nisi postavil za Lancelotovo oprodo?" je vprašala kraljica.
"ja."
"saj sta si kar podobna." je rekla in že razmišljala, kako bi to podobnost obrnila sebi v prid."

Rose je zvečer prišla domov. Joana še ni spala in je pripravljala večerjo.
"kaj si mu rekla?" je vprašala brez, da bi pozdravila.
"komu?"
"komu, komu!? Mordredu!!"
"je kaj narobe?" Joana se je zmedla.
"si mu povedala, da sem punca?"
"jaz?"
Rose je izvlekla meč in ji ga nastavila na vrat.
"mogoče sem malo namignila."
"NAMIGNILA?!" je zavpila Rose "se ti zavedaš, kaj si naredila?!"
12. avgust 2015
u198114
u198114
Neeeext
12. avgust 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg