Forum
HejLou. Praukar si na strani kjer bom jas pisala zgodbice. Pač tu bo več zgodbic, ene se bodo prepletale druge bodo mele čisto x vsebino. Uživejte ;3

P.S. Prva zgodba je napisana po pesmi (naslov ni znan)
______________________________
1. Nebesa niso nikoli predaleč




Njeni dolgi temni lasje so bili vzpneti v kito. Njeno najljubšo obleko je krasila velika bela pentlja. Danes je bil očetov dan v šoli in ona je komaj čakala da odide. Ampak njena mama ji je to na vsak način hotela preprečiti. Vedno znova je ponavljala da bi bilo zanjo bolje če bi ostala doma, vsaj za danes. Saj otroci verjetno nebi razumeli zakaj ob njej ni očeta. Ampak deklica se ni bala, dobro je vedela kaj mora povedati zakaj je sama. Njena mama je bila še vedno zaskrbljena a deklic je šla vseeno v šolo. Komaj je čakala da sošolcem pove o svojem očetu ki ga nikoli ni videla, o očetu ki je nikoli ni klical. V razredu je bilo polno očetov ki so stali ob steni in gledali svoje otroke kako sedijo na svojih mestih. Učiteljica je klicala eno ime za drugim. Vsi so opisovali poklice njihovih očetov. Bili so tako ponosni da so kar žareli. Ko je učiteljica le poklicala dekličino ime je ta vstala. Otroci so jo osuplo gledali, ter se spraševali kje je njen oče. Eden je celo pripomnil ''saj ga sploh nima!''. Oče iz ozadja je zašepetal drugemu ''zagotovo je to še en oče ki dela noč in dan ter se sploh ne zmeni za tako pomemben praznik'' Deklica se ni zmenila za njigove besede. Gledala je učiteljico, za tem še mamico in na koncu, z mirnim glasom rekla ''moj očka nemore biti tukaj, ker živi predaleč. Ampak vem da si želi biti tukaj, na tako pomemben dan. Zato vam bi rada povedala kako me ima moj očka rad. On mi rad pripoveduje zgodbe, varuje me da nebi padla iz kolesa, vedno me preseneti z rožnatimi cvetovi moje najljubše rože. Tudi zmaja zna spuščati! Čeprav ga nevidite, tukaj ne stojim sama. On je vedno ob meni, vem ker bi je to on povedal. On bo in je vedno v mojem srcu''. Tedaj se je deklica prijela za srce, tako da je čutila svoj utrip srca. Njeni mami so te besede tako segle do srca, na plan so ji privekale solze. Njena maskara je bila racpacana po licih ampak ji je bilo vseeno. Deklica je nadaljevala. ''Rada imam svojega očeta, on je moja svetla zvezda. Tudi če bi hotel biti tu, nebi mogel ker so nebesa preprosto predaleč. Bil je pilot, ljubil je nebo. Očitno je nebo ljubilo tudi njega zato ga ni več nikoli dalo nazaj. In ko zaprem oči si močno želim da se to nebi nikoli zgodilo.'' Vsi v razredu so bili presenečeni, mnogi ganjeni. ''Očka vem da si z mano.'' Nastala je tišina, vse oči so bile zaprte, na mizi pred deklico pa so stali prelepi cvetovi rožnate vrtnice, tega nihče nebi mogel pojasniti. Deklica je bila blagoslovljena, od ljubezni njene svetle zvezde. Kaj je nauk ? Nebesa nikoli niso predeleč, le verjeti je treba. ;$
09. april 2011
Um, povejte či naj nextam ? ;D
09. april 2011
jaaaaaa
09. april 2011
Vsaj še 4 komentarje pa nadaljujem ;$
09. april 2011
next
24. april 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg