Forum
u107856
u107856
Ja vem, da je tuki že na tisoče zgodbic od One Direction ampak jst sm dala eno obljubo, da bom tudi svojo objaula in tuki je
Ps. Če ti One Direction niso ušeč, nimaš tuki kej iskat. Rajš pejd vn, kr sije sonček *
Jessica
"Poslušaj, ne skrbi. Vse bo uredu, oba veva, da kmalu pridem nazaj in takrat bova skupaj." mi je po telefonu nežno rekel Harry. "To zveni kot da se že poslavljaš." sem protestirala. "Vem, oprosti." je rekel. Kako sem lahko sploh pomislila na to, da bi mojemu najboljšemu prijatelju dovolila oditi v Ameriko? Bilo je predaleč in predolgo bi mogla biti brez njega in njegovega smeha. "Harry, nočem da greš." sem zamomljala v telefon. "Vem, Jess toda moram iti. Kaj če bi prišla in bi bila danes še skupaj?" je predlagal. "Pakirati moraš." sem ga žalostno spomnila. "Pozabi pakiranje! Sicer pa mi lahko tudi pomagaš..." je predlagal. "Kaj pa vem...Lisi sem obljubila da bova šli danes ven in potem na večerjo." sem omahovala. "Pa naj pride tudi ona! Ah daj no, če ne drugega, gresta lahko ven kdaj drugič." je rekel. "Naj bo, povedala ji bom, da greva na večerjo jutri. Še Scottu povem kje sem, pa pridem." sem naenkrat vesela rekla in z mize pobrala ključe. Harry je nekaj jezno zamomljal. "Kaj je?" sem vprašala. "Zakaj moraš obvestiti Scotta kam greš? Saj mu ni treba vedeti kje si vsako minuto dneva." je jezno rekel. "Pa kaj imaš ti z njim Harry? Res ne razumem." sem naveličano zavzdihnila. Harry je imel vedno nek problem z mojim fantom, Scottom. Tega nikakor nisem mogla razumeti. "Jess, on je kreten. Mogoče ti nisi opazila, toda jaz sem. In obnaša se kot da si njegova last, ni mi všeč." je pojasnjeval. "Prosim te, naj se ne skregava zadnji dan." sem ga prosila. "Že prav. Se vidiva." je še zdrdral in prekinil zvezo.

Lisa
"Krasno! Vse skupaj odpade, pravkar sem dobila sporočilo od Jessice, da gre k Harryu." sem zavzdihnila in se vrgla na kavč poleg Jenne, njene sestre. "Zakaj se toliko razburjaš Lis? Bosta pač šli kdaj drugič..." je rekla in preklopila kanal. "Vseeno. Veselila sem se tega popoldneva!" sem užaljeno rekla. "Ubogi otrok." je rekla z narejeno žalostjo in me objela. Obe sva se zasmejali. "Ne skrbi, kmalu pride Jake, danes si lahko z nama." mi je predlagala. "No super, še bolje. Kot da sem dojenček." sem zavila z očmi. "Saj vsi vemo, da se imata rada." mi je pomežiknila. "Tvoj fant je ne moj, zarees ga ne maram." sem se zasmejala in skoraj prevrnila kup papirjev na mizi. "Pazi, da se ne zmeša. Jaekovi papirji. Emma jih je včeraj prinesla zanj. Menda so od njenega brata, ki je študiral to kar zdaj Jake." je pojasnila in umaknila papirje. "Emma je bila tukaj?" sem začudeno vprašala. "Kje pa sem bila jaz?" sem še bolj začudeno pristavila. "Zmenek si imela, kaj pa." me je spomnila in odhitela k vratom kjer je ravnokar pozvonilo. Nazaj je prišla z Jakeom. "Hey Lis! Nobenega zmenka danes?" se je zarežal in sedel poleg mene. Boksnila sem ga v ramo. "Nee. Mogoče še ne veš, ampak jaz sem sedaj zaljubljena in ne vlačim se naokoli." sem važno povedala. "Tega pa še jaz ne vem." se je zahihitala Jenna in Jakeu v naročje porinila papirje. "To, je tvoje. Emma je včeraj prinesla." je še pojasnila, ko jo je čudno pogledal. "Aja, to. Hvala." je rekel in kup postavil nazaj na mizo. Potem je Jenno v zahvalo poljubil. Feej! "Tudi jaz sem tukaj, haloo! In vidva sta nagnusna. Čisti ji usta kje drugje prosim." sem rekla in se pretvarjala da bruham. "Zakaj si sploh tukaj Lis?" me je vprašal ko jo je spustil in se obrnil k meni. "Na čevelj je bila dana." se je zahihitala Jenna. "Aha, torej si imela zmenek.." se je zasmejal. "Ja, z mojo sestro hahaha." se je zasmejala Jenna in se začela krohotati. "Nima Jessica fanta?" je naenkrat začudeno vprašal. Jenna je prikimala in me še vedno krohotajoč se pogledala. "Jaz sem plan B." sem našobila ustnice in se še sama začela krohotati ko sem videla njegov izraz na obrazu. "Pa kaj je narobe z vama dvema?" je obupano zaklical ko sva se v smehu skoraj skotalili s kavča.

Emma
"Scott telefon!" sem domala zakričala, ko se je začelo oglašati tisto nadležno zvonenje. "Oglasi se zame!" je zaklical s kopalnice. Zavila sem z očmi in poiskala njegovo Nokio. "Halo?" sem vprašala. "Scott?" aha torej je klicala Jessica. "Hey Jess, jaz sem. Scott je v kopalnici. Mu kaj sporočim?" sem vprašala. "Ah, ti si Emma! Ne, saj je uredu samo povej mu da sem šla h Harryu, boš?" me je prosila. "Seveda!" sem ji odgovorila, jo pozdravila in prekinila. "Jess je pri Harryu!" sem Scottu zaklicala, ko je prihajal iz kopalnice. "Aha, no saj to ni nič novega..." je zamrmral in mi z rok vzel svoj telefon. Takrat sem zavohala vonj vodice po britju. "Kam se pa odpravljaš?" sem ga začudeno vprašala, ko sem opazila da je oblečen v svojo usnjeno jakno in temne kavbojke. "Ven." je povedal in šel po ključe. "Kam ven?" sem ga sumničavo vprašala. "Pa kaj te to briga?!" se je zadrl in za sabo zaloputnil vrata. Takrat sem vedela, da ima nekaj za bregom...

Ja vem, da ni dobro...ampak no, upam da vam bo useno ušeč
Ps Vem da ni slikc, pa opisou, ampak tko sm začela pisat in tko je ostalo..
25. september 2012
u103092
u103092
Omajgad, i love you so freaking much!
Hvala bogu, da sm te prepričala!!

NEEEEEEEEEEEEEEEEEEXTTTTTTTTTTTTTT!!
PS. Pejdi se oglaševaat
25. september 2012
eeeeeeeej, priznam da nemaram 1d sam morm reeeees ful pohvalit tvoje pisanje, noooooooooooooro dobro jeeee <333
vrjetn bom brala naprej, kr pri napisanih zadevah mi je pa useen tudi če ne maram nečesa :33333
pliiiiiiiiiiiis NEXT takooooj :**
25. september 2012
neeeeeeeeeeeeext!
25. september 2012
u14318
u14318
o maaaj gad!!! In potli ti men da sm neka uau pisatlca!!! Veš kaaak carsk pišš? Ti si zmešana!! D fakk kok si dobra!!! Neeeeeeext!!!
25. september 2012
neeext!!dober začetk!!
25. september 2012
next
25. september 2012
u107856
u107856
Hvala za use vaše nexte in komentarje! )
En krajši next

Jessica
Bili smo na letališču. Ostalo mi je še nekaj dragocenih minut s Harryom. "Pogrešala te bom veš" sem tiho rekla, ko smo čakali na letalo. "Ne toliko kot bom jaz pogrešal tebe" mi je zašepetal nazaj in me prijel za roko. "Ampak, saj boš prišla mar ne? Mogoče z Eleanor?" je predlagal in pomignil na El, ki je objemala Louisa. "Kaj pa vem..." sem zamrmrala in pogledala proč. "Ne bom zdržal tako dolgo brez tebe" me je prepričeval. "Zelo boš zaposlen" sem rekla in ga spet pogledala. "Zate nikoli" je rekel in me pogledal. "Proosim Jess" Ta njegov pogled...njegove oči. Takoj me prepričajo. "Seveda bom" sem zinila brez premisleka in to v trenutku obžalovala. "Zavajaš me" sem zamrmrala in umaknila roko. "Kako to misliš?" se je zahihital in spet segel po moji roki. "Sam dobro veš kako. Milijone punc omedleva ko te vidi" sem mu pojasnila. Kot da tega sploh ne bi vedel. "Omedlevaš tudi ti?" se je spet zahihital. "Mislim da sem čisto prisebna, hvala za skrb" sem odvrnila in se zasmejala. "Torej sva zmenjena da prideš?" me je še enkrat vprašal. "No...kaj pa Scott?" sem vprašala. Naenkrat je otrdel. "Njega pa niti ne omenjaj" je trdo rekel. "Čutim da ti bo zlomil srce in to me muči že zelo dolgo. Nočem ga blizu sebe in roko na srce, še manj pa mi je všeč da je ob tebi" je skoraj bruhnilo iz njega. "Harry..." sem rekla in položila svojo roko na njegovo a jo je odrinil. "Ne Jess, tokrat ne. Veš da imam prav. Takoj ko sem ga spoznal sem vedel, da si ne bo nikdar zaslužil tvoje ljubezni. Ti si predobra zanj in vedno boš" je jezno rekel. "Povej mi zakaj ni dovolj dober zame. Samo to mi povej" sem kljubovalno prosila. "Prvič zato, ker misli da si te lasti. Videl in slišal sem ga, zato mi niti ne ugovarjaj" je dodal ko sem že odprla usta. 'Drugič zato, ker je neodgovoren. Tretjič, z njim nisi varna. Si sploh videla njegovo družbo? To so popolni norci, on pa je vodja" je besno našteval razloge. Jaz pa sem samo sedela tam in ga žalostno poslušala. Hotela sem najti nekoga, ki mu bo všeč, nekoga s katerim se bo dobro razumel in resnično sem mislila da je Scott pravi. Potem pa tole... "Sploh ga ne poznaš. Če bi ga vsaj poskušal malo bolje..." "Ga nočem in ga tudi ne rabim. Kar je pomembno je to, da vem da bo nekoč odkorakal in te pustil z razbitim srcem in tega nikakor nočem! Raje vidim da si za vedno sama, kot da si z njim" me je skoraj kriče prekinil. Zadnje besede so me zabolele bolj kot vse drugo kar je rekel. Nisem zmogla več, vedela sem da bom začela jokati in nisem hotela, da me Harry in ostali vidijo. "Prav. Upam da bo res! In upam da boš takrat srečen, ker si imel prav" sem mu rekla, glas se mi je tresel in solze so mi že polnile oči. Vstala sem, čeprav nisem bila prepričana ali me bodo noge držale, saj sem se cela tresla. Tudi on je vstal. "Pa bom srečen! Ampak obljubim da ga bom takrat razbil!" je domala zakričal v moj hrbet, saj sem se že obrnila in začela korakati proč. "Kot da ti je mar!" sem mu skozi solze zaklicala, glas se mi je zlomil in stekla sem proč. Kako mi je lahko to naredil? Kako sva se lahko kar naenkrat skregala, ko sva se še nekaj minut prej mirno pogovarjala? In to zadnji dan, zadnjič, preden je odšel.

Eleanor
Z Louisom sva se ravno pogovarjala o tem, če bi v Ameriko povabila tudi Jessico ko je Harry kar naenkrat skoraj začel kričati. Kar tako, iz niča. Potem je malce zavpila tudi Jessica in Louis je že hotel poseči vmes, a sem ga zaustavila. Videla sem da Jess komaj zadržuje solze in da ne bo dolgo zdržala. In potem je odkorala proč. Harry je brcnil v stol, da se je skoraj prelomil in se potem sesedel nanj. "Kaj je bilo pa to?" me je začudeno pogledal Louis. "Ne vem, zgodilo se je kar tako, iz čistega miru" sem mu odgovorila še presenečena. Pogledala sem Harrya ki je besno strmel skozi okno."Šment, mislim da bi morala da nje" sem zašepetala, ko sem se spomnila na Jess. "Kaj pa vem" je rekel Louis "Mogoče bi jo mogli pustiti samo... " Odkimala sem. "Moja prijateljica je, moram biti z njo...za podporo" sem ga prepričevala. "Prav, ampak hitro se vrnita. Obe" se je vdal in me poljubil na lice. Stekla sem, da bi Jessico kar najhitreje poiskala. Kmalu sem jo našla na klopci, od kjer si skozi okno lahko videl pristajati in odhajati letala. "Hej" sem rekla in sedla poleg nje. "Hej" je skoraj neslišno odvrnila. "Kaj se je zgodilo?" sem previdno vprašala, saj nisem hotela dodajati soli na rano. "Harry se je kar naenkrat razburil in jaz nisem mogla več..." glas se ji je zlomil in začela je hlipati. Objela sem jo. Vmes mi je razlagala kaj je bilo, a razumela sem le da je imel Harry nekaj z njenim fantom in da je bila vse skupaj ena velika neumnost, ki je prišla kar naenkrat in vse pokvarila. "Kaj ko bi šli nazaj? Da se posloviva?" sem jo vprašala ko se je malo umirila in sem zaslišala klic za njihov let. "Prav" je prikimala in si obrisala solze. "Hvala El, res si dobra prijateljica" je še iskreno rekla in me še enkrat objela. Skupaj sva šli nazaj in nenamerno sem opazila, da se je poslovila od vseh, razen od Harrya...

Hope you like it *
25. september 2012
next
25. september 2012
u103092
u103092
Ma kaj like it... I LOVE IT!
Neexti čiimprej, zaamee! :*
25. september 2012
next!!
25. september 2012
next plis čimprej
25. september 2012
Neeext!
25. september 2012
next
25. september 2012
next
25. september 2012
neeeeext
25. september 2012
Next cim prej
25. september 2012
next!!!
26. september 2012
u107856
u107856
Evo nouga dela
Je krajši ampak hope you like it *

Jenna
Tisti večer, ko je Harry odšel v Ameriko je v stanovanje skoraj vdrla objokana Jessica. Zakopala se mi je v lase in brezmejno hlipala. Objela sem jo in čakala da se pomiri. Moja majica je bila popolnoma premočena, ko se je hlipanje ustavilo in so njene solze le še tiho polzele po njenih licih in lepile njene dolge, rdečkaste kodre na njeno kožo. Poljubila sem jo na čelo in ji tiho prigovarjala da bo Harry kmalu nazaj. Mislila sem, da je žalostna zaradi tega ker je odšel. Konec koncev, vedno sem vedela da je bilo med njima nekaj več kot le prijateljstvo, tudi če je imela fanta. Včasih se mi je zdelo da je s Scottom le zato, da bi pozabila Harrya. Ampak takrat se je razburila in rekla da ga noče več videti. Oči so mi skoraj skočile iz jamnic. Nisem mogla verjeti, da je Jess tako govorila. Pomirila sem jo in skozi solze mi je povedala kaj se je zgodilo. Pravzaprav sem se strinjala s Harryem. Scott je bil kreten, to je bilo dejstvo, ampak nisem pričakovala da bo to Jessici tudi kar tako povedal in jo prizadel. Tisto kar ji je pa rekel na koncu...Vedela sem da jo je to najbolj prizadelo, da je mislila da Harry noče da je srečna. Bila je zlomljena. Nisem hotela da trpi, že dolgo mi je bila ena najpomembnješih stvari njena sreča. Poklicala sem Liso, s katero sva si delili manjše stanovanje in jo prosila če bi danes lahko spala na kavču ali pri kaki prijateljici, da bi Jess lahko spala na njeni postelji, saj je v tistem trenutku nisem hotela poslati take domov. Lisa je razumela in rekla da bo ostala pri Emmi, čeprav to ni bilo niti potrebno, saj je Jess večino noči preživela hlipaje, ob meni.

Jessica
Bila sem srečna da je bila moja starejša sestra obenem tudi moja najboljša prijateljica. Dovolila mi je da sem ostala v njenem stanovanju in me skoraj vso noč tolažila. Bila sem obupana in resnično nisem vedela kaj bom naredila. V takih trenutkih me je lahko potolažila samo Jenna....ali pa Harry. Zabolelo me je ko sem pomislila nanj. "Ne bodi neumna Jessica" sem si zamrmrala. Saj ni bil moj fant. Od njega nisem dobila nikakršne zavrnitve. Čeprav sem se počutila kot bi me zavrnil, saj sem dolgo časa iskala fanta ki ne bo všeč samo meni, temveč tudi njemu. A tisto zadnje...mi je dalo vedeti, da mu zame ni mar. Harry me nikoli, nikoli ne bi ljubil, a mislila sem da me ima vsaj malo rad, kajti kljub vsemu...on je bil moj Harry. In očitno sem ga zdaj za vedno izgubila.

Harry
Takoj ko je letalo vzletelo sem vedel, da sem naredil napako. Ne bi se smel spreti z Jessico, ne bi je smel prizadeti. Pa vendar sem to naredil, kajti videl sem solze v njenih neverjetno modrih očeh, ki so se vedno iskrile. Toda jaz sem tokrat iskrico ugasnil, ni je bilo več. Njen prekrasen obraz sta prevevala žalost in bolečina in spomin na to, je kot nož zarezal vame in me opomnil da sem za to kriv jaz. Resnici na ljubo, ni mi bilo žal da sem ji povedal kaj si mislim o Scottu. Žal mi je bilo samo ker sem videl kako ji z vsako svojo besedo zadajam nove bolečine. Še posebej tiste zadnje besede, ki jih nikoli ne bi smel izreči, saj sem videl kako žalost izginja iz njenih oči in jo nadomešča trpljenje. A nisem mogel doumeti, da je tisti ki ga ljubi on in ne jaz...
26. september 2012
u30718
u30718
nekšti
26. september 2012
Neeeeeeeeeeeext
26. september 2012
nextii!!
26. september 2012
neext!
26. september 2012
omg i love it next!
26. september 2012
u107856
u107856
Evo nexta
Aja pa nexti so na začetku krajši pa bolj bedni, ampak se mi zdi da pol rata boljše
Anyway, hope you like it *

Lisa
Jess je bila čisto na tleh. Sedaj je praktično živela na najinem kavču, ven skoraj ni hodila. Govorila je le z nama, Emmo in občasno tudi s Eleanor in redko s Scottom. Hoteli sva jo vsaj malo razvedriti, zato sva se odločili da povabiva še Emmo in bomo skupaj preživele večer. Ker že od pouka ni stopila iz hiše, sva po Emmo poslali njo. "Še vedno je, kot bi bila prazna" je zavzdihnila Jenna, ko je Jess tiho zaprla vrata za sabo. "Brez Harrya ne zmore" sem rekla. "Niti priznati si noče da ga ljubi bolj kot si misli. Saj si videla. Odkar je odšel je kot prazna lupina" je dodala. "Noče se niti pobotati z njim. Že ves teden jo klicari, a nikdar noče govoriti z njim" sem z očmi ošvrknila telefon. Harry jo je klical vsaj štiri krat na dan. Ona nikoli ni dvignila, ko pa je ni bilo (kar se je zgodilo zelo redko) in sva ji povedali da je klical, je rekla da ne pozna nobenega Harrya. "Če se to ne bo končalo, prisežem da ga bom poklicala, naj pride sem in popravi škodo ki jo je naredil. In tistemu Scottu bom tudi povedala nekaj krepkih če se ne bo začel truditi razvedriti svoje dekle ali da bi jo vsaj skušal potolažiti" je besno rekla. O Scottu sva imeli obe enako mnenje. Da je brezsrčen kreten. V dveh tednih jo je poklical največ trikrat in enkrat se je oglasil ker so prijatelji odpovedali in se ni imel kam dati. Harry pa...No Jenna ga je poznala bolje kot jaz, zato je bila prepričana da tudi on trpi vsaj toliko kot Jess. "Tako pa imamo dve žrtvi, ki neskončno trpita vsaka na svoji polovici sveta" sem pripomnila. "In ki se ljubita" je dodala Jenna. "Pa si prepričana da se res ljubita?" sem malce negotovo vprašala "Saj je s Scottom..." sem še pristavila, moj glas se je nekam zgubil, ko sem se zavedla, da je bilo njuno razmerje res majavo. V vseh pogledih. "Vem, da ga Jessica globoko v sebi ljubi, le da si tega ne upa priznati saj misli, da on nikoli ne bi čutil isto do nje. Pa še, sedaj so s fanti vsak dan bolj znani in tako je ona vsak dan bolj negotova. Harry...način kako jo gleda pove vse. Vedno pa se mi je zdelo da je s Scottom samo zato, da bi pozabila Harrya" je povedala, kot bi ji to že dolgo ležalo na duši in je končno našla nekoga ki mu je lahko povedala. Saj Jess tega ni mogla kar povedati, Jake je ne bi razumel, prej pa z njo nisva nikdar prišle do te teme. "Popolnoma se strinjam s tabo" sem ji skoraj pohvalno rekla in na mizo iz omarice začela zlagati filme, ki bi si jih danes lahko pogledale. "Hvala" se je nasmehnila in vrnila sem ji vzbodbuden nasmeh.

Emma
Odkar je bila Jessica na tleh, mi je bilo žal za vsako besedo ki sem jo kadarkoli rekla proti njej. Bila je tako ranljiva in oprla se je tudi name. Name, ki sem jo včasih gledala zviška, ker sem bila jaz najbolj priljubljena punca v osnovni šoli in ne ona. Name, ki sem jo za njenim hrbtom obrekovala na vse strani in ki sem jo pred vsemi poniževala. Žal mi je bilo tudi, da je za svojega fanta izbrala ravno Scotta, ki je bil med drugim tudi moj bratranec in trenutni sostanovalec. V takih trenutkih bi moral biti z njo, jo podpreti, njemu pa se niti toliko ljubilo da bi jo vsake dva dni poklical in jo vprašal kako je. Namesto tega je vsak dan hodil ven, kadil in ponoči pijan prihajal domov. Žal mi je bilo za Jessico, ker se mi je kar dozdevalo da alkohol in cigareti niso bili vse kar je tam dobil. Nisem vedela kdo me bo za večer pri Lisi in Jenni prišel iskat in srce me je dobesedno zabolelo ko sem videla Jessico. Bila je bleda, njen obraz je bil upadel, oči so bile prazne. Zgledala je še bolj drobna kot ponavadi. "Hej" je rekla in v pozdrav na pol dvignila roko. Ne vem kaj mi je bilo da sem se ji skoraj vrgla okrog vratu in jo tesno objela. Mogoče je bil kriv njen izgled, mogoče njen prazen pogled ali pa samo njen zlomnjen glas. Takrat nisem razmišljala. Želela sem si samo, da bi ji lahko nekako pomagala. Ospunilo me je, ko me je objela tudi ona in začela čisto tiho hlipati. Oh! Ko sem jo končno spustila so bile njene oči rdeče. "Hvala" je zašepetala "In oprosti" je še dodala in s komaj opaznim nasmehom pokazala na mojo od njenih solz mokro majico. "Pozabi" sem se zasmejala. "Kako pa je s tabo?" sem še zaskrbljeno dodala. Naenkrat se je zarežala, "Babji žur! Komaj čakam kaj pa da! Samo me štiri" v njenih očeh sem po dveh tednih spet videla tisto iskrico, ki je bila prej vedno prisotna, a je izginila tako hitro kot je prišla. Njene oči so spet postale prazne čeprav se je rahlo smehljala. "Seveda" sem se zarežala nazaj in se pretvarjala da nisem opazila, kako je spet postala prazna lupina.

Harry
Počutil sem se grozno. Pa ne zaradi sebe (no tudi to, ampak da del je bil v skrajni manjšini), temveč ker sem vedel da Jessica trpi. Precej verjetno je bilo da je tudi jezna, čeprav sem to sklepal ker se ni hotela oglašati na moje klice in čisto mogoče je bilo, da je samo preveč, no žalostna zaradi vsega kar sem rekel in ni hotela spet slišati mojega glasu. Mene je ubijalo, da je nisem imel ob sebi. Povrh pa še nisem slišal njenega glasu, nisem ji mogel povedati kaj vse se je zgodilo, kako jo pogrešam, da mi je žal. Včasih sem jo pred spanjem klical, samo da bi slišal njen glas kajti vedel sem da lahko na to da se bo oglasila kar pozabim. Fante sem vsak dan spravljal ob živce in čez kakšen teden je Zayn ponorel. "Ustavi se!" me je grobo zgrabil za ramena. Hodil sem po pločniku, zazrt v tla, spet čisto spregledal oboževalke, ki so me navdušeno prosile za avtogram. Ustavil sem se in ga pogledal. "Ustavi se!" je še enkrat rekel. "Saj stojim" sem mu odgovoril. "Ne to, ustavi se s tem, svojim početjem! Na intervijujih komaj kaj poveš, na vajah vse zafrkneš ker sploh nisi zbran in ignoriraš oboževalce zaradi katerih smo prišli tako daleč!" je besnel. "Prenehaj s tem! Ko smo sami lahko počneš kar želiš, ampak ko delamo bodi z glavo pri stvari! Mogoče si zaljubljen in strt in ne vem še kaj vse, a ko delamo boš na to pozabil! Razumeš?" me je stresal za ramena. Liam ga je potegnil proč od mene, potem pa še v hotel, da ne bi drugi videli našega prepira. "Zayn umiri se" ga je potem miril. "Ne bom se nič umiril! Saj vidite kako vse počasi uničuje, o tem smo se že pogovarjali" se ga je otresal Zayn, Liam pa ga je še bolj trdno prijel. 'O tem smo se že pogovarjali'? Potem so se oni pogovarjali da jaz uničujem naš uspeh? Za mojim hrbtom? To pa je bil udarec pod pas... "Aha, torej smo se o tem že pogovarjali? Pardon, ste se. Skupina o privesku ali kako že?" sem nataknjeno vprašal. "Harry, samo pogovarjali smo se, o tem kako se zadnje čase obnašaš. Nisi privesek" mi je hotel Louis položiti roko na ramo a sem jo odrinil. "A tako. No, in kakšne so ugotovitve?" sem nadaljeval v istem tonu. "Harry prosim..." me je proseče pogledal Liam. "Ne Liam, rad bi samo vedel kaj ste v svojem pogovoru o mojem obnašanju ugotovili. Da sem neuravnovešen? Da boleham za psihično boleznijo ali kaj podobnega? Da sem nesposoben mogoče? Prosim, rad bi vedel" sem še vedno govoril v prejšnjem tonu, le da sem dodal še malce sarkazma. "Nič takega" je rekel Niall, ki je sedaj prvič spregovoril "Samo da trpiš" je tiho končal. Nisem vedel kako naj se odzovem. Imeli so prav, res sem trpel in to bolj kot si je kdorkoli od njih sploh predstavljal. "Čestitke, zadeli ste v polno. Oprostite za vse, od sedaj bom delal to kar rabim" sem jim rekel. Gledali so me, me opazovali in potem sem se odmajal proč. Gledali so za mano, a meni ni bilo mar za nič.... Takrat sem se odločil da se bo Jessica morala pogovoriti z mano ali pa prisežem da se bom vrnil v London.

Jessica
'Filmski večer' z Emmo, Jenno in Liso je pravzaprav presegel vsa moja pričakovanja. Odkar je 'on' odšel, sem se prvič zabavala in se pristno smejala. Verjetno zaradi mene na sporedu ni bilo ničesar preveč romantičnega, čeprav sem vedela da bi še posebno Lis rada gledala kaj takega in sploh nisem vedela zakaj bi me takšen film prizadel (vseeno sem vedela da bi me). "Verjetno ker je bil moj zares najboljši prijatelj" sem se prepričevala. A me ne bi potem mogoče prizadeli filmi kjer nastopajo najboljši prijatelji? Presneto, zakaj bi me moglo karkoli prizadeti? Sploh pa ne butast film! Saj nisem niti čustvena (no prav, mogoče sem res malo, a samo malo)! To je pa zato ker 'njega' ni in imam neumne, neumne misli in še sama postjam bolj in bolj neumna. Kot da niso dovolj nočne more, v katerih vedno nastradam jaz, seveda. Najprej me hoče Harry zaklati s sekiro, ker mu ne uspe, pa pride Scott in me skoraj zadavi... Presnete sanje! In presneti Harry! V naslednjih nekaj dneh lahko pričakuje moj klic, naj se me na daleč izogiba in naj več ne kliče, saj zanj ne obstajam več.

Jenna
Bilo je takoo dobro videti da se ima Jess zares lepo in se ne pretvarja v naši družbi. Tudi njena iskrica, ki je prej izginila se je za nekaj časa vrnila in vse nas spravila v boljšo voljo. Preden smo šle spat sem še poklicala Jakea in mu povedala kako se je Jess danes sprostila. Tudi on je bil vesel ker je imel rad mojo sestro in je tudi njega malce zaskrbelo ko jo je nek dan (bil je slab dan, ker sploh ni hotela govoriti z nikomer) videl vso potrto. Povedal je še da je danes srečal Eleanor in jo vprašal, če bila danes kaj pri nas ali nekaj takega in izkazalo se je da ona sploh ni nič vedela o tem kako je z mojo sestro. Potem mi je dal njeno številko in rekel da je prosila če bi jo lahko poklicala, ker bi rada vedela kaj se je zgodilo. Rekla sem da bom to storila zdaj in obljubila da ga bom jutri poklicala obenem pa držala pesti da Eleanor že spi. Ne vem zakaj, toda pred Eleanor sem se počutila tako zelo nesamozavestno. Sicer sem bila višja od nje in moje lasje so bili daljši, a ko sem pogledala njene noge me je skoraj obšla slabost. Kot bi stala na dveh zobotrebcih! Moje noge še zdaleč niso bile take... A vseeno je bila prijetna oseba, čeprav sem se z njo pogovarjala le nekajkrat. Poklicala sem jo in že po drugem zvonenju se je oglasila. Neslišno sem zastokala. "Eleanor?" sem potem previdno vprašala. "Da, kdo je to?" se je oglasil glas na drugi strani. "Hmha, jaz sem, Jenna. Hm, Jake je rekel da naj te pokličem. Um, upam da ne motim ob taki uri" sem negotovo rekla in ošinila budilko na moji omarici. Polnoč. Zakaj še ne spi? Morala bi spati...! "Oh, ti si! Sem se že ustrašila kdo bi klical ob tako pozni uri! Ampak saj je v redu, nikogar nisi zbudila haha" me je pomirila in slišala sem ženske glasove v ozadju. Kaže da nismo imele samo me 'zabave'. "Hmha, no vseeno oprosti. Verjetno bi lahko počakala do jutri" sem se opravičila. "Nič hudega! Torej hm.." zdaj je bilo njej nerodno "Jake mi je nekaj omenil o Jessici. Hm...kaj se je pa zgodilo?" je vprašala in slišala sem kako je zadržala dih. "No, imela je manjšo krizo če veš kaj mislim. Saj sama verjetno več veš o tem kaj se je zgodilo na letališču" sem ji rekla. "Ja, verjetno. Jaz sem jo no, tolažila potem ko je stekla stran" je povedala. Tega pravzaprav nisem vedela... A saj je vseeno. "Aha" sem izustila prvo besedo ki mi je padla na pamet. "No, kaj pa se je hm, zgodilo potem?" je čez kakšno minuto nadaljevala kot bi prej premlevala moje besede. Opazila sem, da je najverjetneje tudi njej malce nerodno govoriti z mano. "No, zvečer se je objokana prikazala v mojem stanovanju in komaj sem jo lahko pomirila. Od takrat je kot bi bila prazna, živi pri meni oziroma na kavču in ven skoraj ne hodi. Kot bi kdo vzel vesel del nje in ga odnesel" sem končala. "Harry" sva naenkrat obe rekli in se lahno zasmejali. "Ona ga ima rada kajne?" me je po minuti spet vprašala. "Ja" sem brez obotavljanja odgovorila. "In on njo..." je dodala in zavzdihnila. "Louis mi je povedal da je tudi Harry čisto na tleh. Menda je čisto drugačen, kot ne bi ničesar videl, pa hkrati vse in bi se odločil da se bo pretvarjal da ne. Rekel je da je precej slabo..." je žalostno povedala. Hmha, se mi je kar zdelo da s Harryem ni nič bolje kot z Jess. "Se mi je zdelo" sem zamomljala ker nisem vedela kaj drugega odgovoriti. "Hm...am, no verjetno bo bolje da se poslovim. Precej pozno je in nočem kratiti tvojega spanca hehe. Pa tudi sama moram iti" je rekla čez dve minuti. Ves čas sem buljila v budilko, zato sem vedela koliko premora je naredila. Ne vem zakaj, a mislim da jo je bilo malo sram. Pha, verjetno ji ni bilo niti pol tako nerodno kot meni! "Am, ja. Pravzaprav me čakajo, tako da bo res najbolje če grem" sem rekla. Seveda me noben ni čakal, a nisem hotela izpasti kot edina dvajsetletnica, ki cele dneve sedi doma, medtem ko njeni sovrstniki žurirajo... "Hmha, no adijo" sem rekla in prst premaknila na tipko 'prekini'. Minilo je nekaj sekund potem pa je Eleanor začela tako hitro govoriti, da sem jo komaj razumela. "Prosim, prosim saj bom lahko prišla obiskat Jess? Prosim! In prosim pozdravi jo in ji povej da jo imam rada in naj ostane močna, ker jo vsi podpiramo" je zdrdrala. "Am, seveda!" sem ji odgovorila in upala da jo bo to pomirilo, saj je njen glas zvenel precej razburjeno. Očitno tudi njej ni bilo vseeno za Jess. "Hvala Jenna" je olajšano zavzdihnila. Se je bala da ji ne bom pustila videti Jessice? "No, zdaj pa grem" sem rekla. "Ja, jaz tudi. Oprosti ker sem te zadržala" je rekla. "Saj me nisi. Hm, hvala ker te skrbi za mojo sestro" sem na koncu sramežljivo dodala. "Je že v redu. Rada jo imam. No, adijo" je končala in prekinila. "Pozdravljena" sem zamrmrala v tih telefon. Položila sem ga na omarico in stopila do vrat, da bi videla če Emm in Jess spita. Emma je zvita v klobčič spala na blazini, Jessice pa ni bilo na kavču. Prestrašeno sem naredila korak naprej, ko sem jo opazila kako sedi na okenski polici. Nekaj je imela v rokah. Iz oči so ji tekle solze, ko je v rokah stisnila tisto kar je držala. "Rada te imam" je zašepetala, da sem jo komaj slišala. Potem je tisto kar je držala v rokah romalo skozi okno in videla sem kaj je - medaljon, ki ji ga je podaril Harry...
26. september 2012
neext!
26. september 2012
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
27. september 2012
u103092
u103092
Neeext! Da si e bi drznila kej provat! Lovaam te :*
27. september 2012
next!
27. september 2012
u107856
u107856
Izvlolite še en next! Vem da so pocukrani in kratki in bedni, ampak no...se opravičujem and I still hope you'll like it *

Lisa
London se je zbudil v deževno jutro. Vedela sem da sem najverjetnje vstala prva, zato sem se čisto potiho splazila iz sobe. V kuhinji pa sem že zagledala Jenno. Pomahala mi je in pritisnila prst na usta. Ozrla sem se in zagledala Jess in Emmo kako še spita. Neslišno sem se približala Jenni. "Jutro" je zašepetala. "Hej. Kaj pa ti tako zgodaj?" sem zašepetala nazaj. "Nisem mogla več spati. Pa še palačink sem si zaželela. In ti?" je vprašala in šele takrat sem opazila da pripravlja zmes za palačinke. "Pačalinke, pačalinke!" sem se razveselila. Jenna mi je z roko prekrila usta. "Pššš" je zasikala. "Ups! In isto" sem ji odgovorila na prejšnje vprašanje. "Aha, se mi je zdelo da ti ne bi kar tako prva vstala" se je tiho zahihitala. "Zaspanka" sem pokazala nase in se nasmehnila. Pri drugi palačinki je sladki vonj preplavil stanovanje in prebudil Emm in Jess. "So to kar voham zares palačinke ali samo sanjam?" je zaspano rekla Emma. "Sem v tvojih sanjah tudi jaz? Ker prisegam da jih tudi jaz voham" je že bolj predramljena dejala Jessica in skočila s kavča. "Ne, ne sanjata in da, prišli sta v nebesa palačink" sem z roko naredila kretnjo proti mizi, kot bi ju vabila da sedeta v elegantni restavraciji. "Prosim, sedita" sem rekla z glasom šefa restavracije. "Če palačinke peče moja sestra, potem bom zagotovo sedla" je pomežiknila Jess in sedla na enega od stolov. Res, Jennine palačinke so bile nekaj posebnega. Ena najboljših stvari na svetu. "Seveda dragi gostji. Naš kuhinjski šef je nihče drug kot Jenna Pačalinka" sem pokazala proti Jenni in zaploskala, za mano pa še Emma in Jess. Jenna se je priklonila. "Ma ke bono, da so vam všeč mi pačalinke" je z italijanskim naglasom rekla in poljubila svoje prste na način kot to naredijo veliki kuharji. Vse smo se zasmejale. Takrat je pozvonilo pri vratih. "Novi gost" sem teatralno rekla in pohitela k vratom. Kdo bi lahko bil? Odprla sem vrata in ha, kakšno presenečenje. Jake. "Hejla Lisa. Slišal sem da Jenna peče palačinke. Se lahko pridružim?" je vprašal in oči so se mu zasvetile ko je do njega priplaval vonj naših palačink. "Jenna" sem zakričala, "tvoj fant je tukaj in hoče naše palačinke! Mora vstopiti ali mu jih lahko nekaj zavijem in mu rečem naj se pobere?" Jake se je zasmejal in iz kuhinje sem zaslišala hihitanje. "Pa ne da si še vedno jezna name, zaradi česa za kar sploh ne vem da sem zagrešil?" se mi je nedolžno nasmehnil. Ravno sem hotela odgovoriti, ko sem zaslišala Jenno kako kriči naj se že enkrat prikaževa. Presneto, uporabila je dvojino, kar pomeni da gre Jake zraven. Jakea sem imela rada, le ves čas sva se tako zbadala in zafrkavala. Porinila sem ga noter in zaloputnila z vrati. "Pazi da ne zrušiš vrat Lis. Drugače ne bosta imeli vrat in bom moral biti jaz stražar, da vaju kdo ne ugrabi" se je zarežal Jake. Namrdnila sem se, mu pokazala jezik in pred njim prišla do kuhinje. "Hvala za povabilo na tvoje neverjetne palačinke, moja mala palačinka" se je nasmehnil Jake ko je videl Jenno in jo poljubil, nato pa se sesedel na stol poleg nje. Še vedno sta bila neverjetno zaljubljena. Skupaj sta bila že skoraj 6 let in njuna ljubezen in strast se nista nikdar zmanjšali. Bila sem prepričana da se bosta kmalu (ali vsaj nekoč) poročila in imela prekrasne male dojenčke. Pa tudi zavidala sem jima. Bila sta tako srečna, pa tudi ko sta se skregala to ni trajalo dolgo, saj nista mogla preživeti preveč časa ne da bi bila skupaj. Včasih sta me spominjala na mladoporočenca... "Prinesel sem nekaj dobrih filmov, kot si me prosila" je naenkrat moje razmišljanje prekinil Jake in na mizo pred Jenno postavil manjši kupček CD-jev oziroma DVD-jev. "Hvala" je zadovoljno rekla Jenna in začela pregledovati kupček pred seboj. "Ha, imam ga! Tole bomo gledali" se je navdušeno zasmejala Jenna. "Kaj?" smo vsi štirje naenkrat vprašali. "Presenečenje" je zadovoljna, da smo vsi hoteli vedeti kaj bomo gledali rekla. Z Jess sva obe zavili z očmi. V prej kot petnajstih minutah je Jake pojedel več kot polovico palačink in se ustavil šele ko ga je Jenna krcnila po prstih češ, naj pusti še kaj za druge. Nisem imela pojma kako je Jake lahko vase spravil toliko palačink. Zares so bile dobre, a meni je zaslabelo že po tretji in komaj sem se prisilila da sem jo do konca pojedla. Potem smo se razporedili okoli najine prelepe plazme (ki je bila draga!) in gledali...Hitri in Drzni 5! Jaz sem te filme vedni oboževala! Mislim kdo pa ne bi oboževal Vin Diesla...Halo! Kakorkoli, potem smo gledali še drugi film, nato sta Jenna in Jake (ki super kuha) pripravila kosilo. Potem je posijalo sonce (oziroma ni več deževalo) in šli smo ven. Zaokrožili po mestu in se pobrali nazaj v hišo, ko se je kar naenkrat ulilo kot iz škafa in mi (seveda) nismo s sabo imeli dežnika. Potem sva z Jakeom izbirala naslednji film in presenečena ugotovila da imava podoben okus (če ne štejemo, da so bile meni zelo všeč tudi romantične komedije, njemu pa pač ne). Kmalu sva izbrala in film je bil presenetljivo všeč tudi drugim.

Harry
Zjutraj sem prej vstal, samo zato da bi poklical Jessico. Držal sem pesti da ne bo spet prekinila ali ignorirala mojega klica. Sicer pa, če se ne bi oglasila bi sedel na prvo letalo in šel nazaj v London. Najprej sem malo odlašal, zato sem pred klicem pojedel zajtrk, si temeljito umil zobe in se oprhal. A predolgo nisem mogel stati pod tušem, saj se nisem nameraval utopiti in kmalu sem mogel ven. Nato sem nekaj časa samo strmel v telefon in končno poklical. Vedel sem, da se Jessica na svoj telefon ne bo oglasila in predvideval sem da je pri svoji sestri zato sem poklical na njen domač telefon. Nekajkrat je pozvonilo nato pa se je oglasila Jenna. Olajšano sem zavzdihnil. Če bi se javila Jess, bi takoj prekinila in jaz sem zares moral govoriti z njo. "Halo?" je vprašala. "Jenna" sem skoraj zasopel. "Ha..." "Ne, ne! Ne povej da sem jaz!" sem jo hitro prekinil. "Haj" je zato končala. "Hvala" sem rekel. "Je že prav. Kako ti lahko pomagam?" je vprašala. "Saj veš kako... Je Jessica pri tebi?" sem upajoče vprašal. "Da" je kratko odgovorila. "Bi, bi lahko govoril z njo?" sem srečen prosil. "Saj veš kako stojijo stvari" je rekla. "Vem...a tako ne morem več. Moram govoriti z njo" sem jo prepričeval. "Si prepričan?" je negotovo spet vprašala. "Da. Moram...jaz moram...prosim" sem zastokal. "Prav" je rekla. "Jenna?" sem se oglasil. "Da?" je odvrnila. "Hvala. In ne povej ji da sem jaz" sem dodal. "Ne bom. Le pazi kaj rečeš" je strogo dodala. "Bom. In še enkrat hvala" sem se ji zahvalil. Slišal sem kako jo je poklicala in nekdo je s hitrimi koraki prihitel k telefonu. "Halo?" se je oglasil zvonki glas. Nežen, upajoč, lep. Njen glas. "J-j-j-jaz sem. Prosim ne prekini! Vem da si jezna, ampak prosim poslušaj me" sem zajecljal. Na drugi strani je vse utihnilo, potem pa je rekla le, "Poslušam" in skoraj zavriskal bi od veselja. "Prvič" sem začel, "žal mi je za tisto kar sem ti rekel, res nisem tako mislil. Potem oprosti za vse drugo kar te je prizadelo, tega nisem hotel. Samo povedati sem mislil kaj jaz menim o...Scottu" sem skozi zobe stisnil njegovo ime. Jessica je čakala. "In zares, zares te pogrešam Jess. Potrebujem te, ne morem brez tebe" sem ji še proseče povedal. "Jaz..jaz..." je tiho rekla. Potem je utihnila in čez kakšno minuto spet spregovorila. "Prvič, je že v redu, vsaj vem koliko ti je zares mar do mene" Hotel sem jo prekiniti, ji povedati da je vse narobe razumela. Da jo imam rad bolj kot vse na svetu a je nadaljevala, "Drugič...prav, hvala. Ampak Scott je v redu" je končala. "Pa še, Harry?" je rekla kot bi bila na robu joka. Hotel sem jo potolažiti, jo objeti in jo osrečiti a sem lahko izdavil le: "Da?" in telefon pritisnil bližje ušesu. "Jaz..tudi jaz te pogrešam, bolj kot si misliš a...ne morem. Žal mi je. Zdaj...zdaj zate ne obstajam več. Bila sem le nekdo ki si je preveč predstavljal, nekdo brez pomena. Žal mi je za vse. Jaz bi...rada te imam, oprosti" je zašepetala in glas se ji je zlomil. Še preden bi lahko karkoli rekel je prekinila in padel sem na kavč. Rada me je imela, pogrešala me je in zame je mislila da mi ni mar zanjo. Da mi ne pomeni nič. Rekla da zame več ne obstaja, a jaz ne morem brez nje. Očitno se res ne zaveš kaj imaš, dokler tega ne izgubiš, kajti zdaj se je svet začel vrteti v pravo smer. Sprevidel sem, da jo ljubim.
27. september 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg