Forum
u116351
u116351
No, pa moja tretja zgodba. Dogaja se v času piratov, upam, da vsi razumete, kdaj. Glavna junakinja zodbe je Carrie.
Če pa hočete vedet, kaj se bo dogajalo, pa boste morali prebrati zgodbo. In, ker ste verjetno že neučakani, bom pa kar začela.
_______________________________________________________________________________
"Carrie, zbudi se že enkrat!" Ja, no, sem si mislila. Pa ravno sem imela tako lepe sanje (kar se zgodi redko). Obrnila sem se v postelji in poskusila zaspati nazaj. Brezupno. Mami je že prišla po stopnicah v mojo sobo. "Kaj bo iz tebe, otrok? Danes dobimo goste, moraš se pripraviti! In kolikorkat sva se že pogovarjali o vstajanju?" "Ja, no" sem tokrat rekla. Počasi sem se vstala iz postelje. Sovražim jutra. Vedno se moram hitro vstati in se nato še dve uri urejati. Saj ni vedno brezveze, včasih pa le. Vem, da bi veliko deklet dalo vse, da bi bile na mojem mestu, meni pa takšno življenje sploh ni bilo všeč. Ampak, kaj moram, ko pa sem hčerka slavnega grofa Holmesa, nevem katerega najbogatejšega plemiča, bla, bla, bla, vojaškega poveljnika, bla, bla, najmogočnejšega nevemkaj bla. Včasih mi gre ta pozornost res na živce. Mami me je odvlekla po stopnicah v sobo za urejanje. Ima neko strašno učeno ime, ki ga, čeprav sem odličnjakinja, ne izgovarjam. Rečem preprosto soba za urejanje. Služabnica izbere slavnostno obleko (s steznikom) in me tlači vanjo. S stezniki nimam nekih težav, ker sem zelo vitka. V nasprotju z mamo. V bistvu sploh nisem podobna staršem. Kaj naj rečem? Oče Arnold je strog in neprestano nekaj dela. Nosi eno tistih smešnih lasulj, vedno je brezhibno pobrit in urejen, nosi čevlje s petkami..... Povrhu vsega pa ima črne lase in izredno temne oči, medtem ko imam jaz svetle lase in zelene oči. Mami sem podobna še manj. Je malo debelušna, majhna in ima rjave lase ter oči. Sem popolno nasprotje staršev, kar me včasih pomirja, ker jima niti slučajno ne želim biti podobna. Služabnica mi še uredi pričesko ter me naliči, potem pa tako urejena stopim v dvorano. Vedno sem bila upornica, tako da je to zame sploh mučno. Predstavijo me kot lady Carrie, hčerko slavnega grofa Holmesa, nevem katerega najbogatejšega plemiča, bla, bla, bla, vojaškega poveljnika, bla, bla, najmogočnejšega nevemkaj bla. Nato se v izredno raskošni jedilnici, s kristalnimi lestenci, zlatimi stoli in čudovitimi stenskimi poslikavami vsedemo na kosilo. Nenehno moraš paziti na nepotrene malenkosti. Naš gost je nek grof s sinom, ki je nevem, najmanj osem let starejši od mene. Dooooolgčas. Ko se dan konča, sem neverjetno vesela, ker sem le sedela za mizo kot pridna miška, medtem, ko so se odrasli pogovarjali. Spravila sem se v svojo razkošno sobo, s posteljo z baldahinom, čudovitimi omarami in lestenci ter ogledali. S sebe sem zvlekla obleko im si čez spodnje krilo oblekla haljo. Potem pa sta v sobo vstopila starša. In to zelo resno, kar je značilno za očeta in sploh ne za mamo.
_________________________________________________________________________________
vem, da ni nevemkaj, pa zdaj šele postane zanimivo.
nextam?
11. februar 2013
u110011
u110011
next
11. februar 2013
u116351
u116351

vidim, da si na tekočem z vsemi mojimi zgodbami....
11. februar 2013
u116351
u116351
ne bo več nextov?
11. februar 2013
u122484
u122484
ce pa grozno pises.........(o piratih) phahahaha
11. februar 2013
u116351
u116351
ja, to ti pa verjamem
11. februar 2013
u122484
u122484
ti kr.........phaha kok lohk pises o piratih ka mas 5 let al ka.......??
11. februar 2013
u116351
u116351
ne. ti?
11. februar 2013
u116351
u116351
glej, tak mi je vseeno, kaj praviš, ker so meni pač všeč. koga briga (razen tebe)?
11. februar 2013
next ful dobra zgodba in s pirati ni nč narobe
bi prosim brala mojo mam točno enga bralca
http://www.igre123.com/forum/tema/prijateljstvo/50422/
sori ker smetim. in ne nehej pisat ker je zgodba zlo dobra
11. februar 2013
u116351
u116351
ni treba skrbet, neom nehala pisat
in, lahko oglašujete, ampak SAMO, ČE STE BRALCI
nič ni narobe s smetenjem, jaz sem najboljše zgodbe z oglaševanjem našla
11. februar 2013
hvala ti res in zlo dobra zgodba je tvoja, moja ni glih ne vem kok dobra
11. februar 2013
u116351
u116351
če hočeta, lahko danes nextam
11. februar 2013
ja prosim, jst se lohka potrudm nextat mojo
11. februar 2013
u116351
u116351
ok, zmenjeno
next prihaja
11. februar 2013
11. februar 2013
u116351
u116351
evo, next
____________________________________________________________________________
No, stala sta tam. Resna. Oče je začel govoriti o gostu. Kako, da je prijazen, da ima sina, njegov opis,...... Pogledala sem ga, tako, da je raje kar prešel k bistvu. "No, s tistim grofom sva se dogovorila glede nečesa. Poročila se boš z njegovim sinom." Začela sem se smejati. Vedno pripoveduje nesmiselne šale. Halo? Stara sem štirinajst let? Ampak onadva se nista smejala. Še vedno sta me gledala in počasi mi je postalo jasno, da mislita resno. Sesedla sem se na posteljo. "Pa zakaj? Saj je vsaj osem let starejši od mene, poleg tega pa ni nekam lep in tudi prijazen ne. Poročamo se iz ljubezni, ne?" Oče je samo zmajal z glavo in odšel. Jaz pa sem šele začela dojemati svet. Nič ni tako, kot v pravljicah, tukaj so poroke dogovorjene. Mama se je vsedla k meni na posteljo. Poskusila me je potolažiti s tem, da je bila tudi njena poroka dogovorjena. Nisem je ravno poslušala. V glavi se mi je naslikalo moje življenje od poroke naprej. Imela bom mrkega moža, morala bom imeti otroke, živela v nekem starem dvorcu in ubogala vsak možev ukaz. Še imena tistega grofovega sina si nisem zapomnila. Mamo sem poskusila prepričati, da nočem poroke, pa je rekla, da tukaj nima besede. Moje sanje so se popolnoma razblinile. Od nekdaj sem hotela na morje, med mornarico. Ampak me tja ne bi sprejeli, sprejemajo samo moške. Med pirate pa tudi nebi šla. Od malega so me učili, da so zalega in barbarji in nevem, kaj še vse, da so zlobni in nevzdržni. Meni pa so se vedno zdeli kot edini svobodni ljudje na svetu. Mama je končno obupala, da me bo prepričala v poroko in odšla. Zunaj je padla noč. Bila je lepa, topla, poletna, a jaz tega nisem videla. Pripravila sem se za spanje, bilo je kot v sanjah. Potem pa sem se nečesa spomnila. Na dnu omare sem imela skrite hlače in srajco. Pa takšen, piratski klobuk. Tega sem izmaknila iz ječe enemu piratu. Oblekla sem se in pripravila nahrbtnik. Vse, kaj je nujno potrebno in malo hrane. Pogledala sem skozi okno. Je skok iz drugega nadstropja res vreden uničenih sanj? Ja, je. to sem nekako vedela. Moj način življenja mi nikoli ni bil všeč. Spletla sem vrv iz rjuh, jo obesila skozi okno in še zadnjič pogledala svojo sobo. Žal mi je bilo staršev, življenja. A sem morala naprej. Obesila sem se na vrv. Vedno sem dobro plezala. Šlo mi je zelo dobro. Skočila sem na tla in zdrvela v temo.
___________________________________________________________________________
boga, bi se mogla poročit z grdobo.
No, odgovorite na tale vprašalnik:
1. napišite NEXT
2. kaj se bo zgodilo? kaj bi vi naredili na njenem mestu?
11. februar 2013
1. NEXT( itak da ker je tok dobra zgodba)
2. hm, težko vprašanje,pomojem bi šla kr nekam v neznano ampak ona se bo znašla pr piratih
11. februar 2013
u116351
u116351
no, bomo vidli
12. februar 2013
1. NEXT
2. niam pojma
13. februar 2013
u120372
u120372
Next!
13. februar 2013
u116351
u116351
14. februar 2013
u116351
u116351
ok, next za vse moje bralke
________________________________________________________________________
V parku je kotiček, kjer se vedno zadržujem. Ups, ne vedno. Včasih pa sem se. Ko so mi starši še kaj pustili, sem si uredila skriven kotiček. Res ni dosti, zame pa je dovolj. Majhna ploščad na drevesu pokrita z zeleno plahto. To drevo je v gozdu ob parku in se ga res težko najde. Tudi pozimi ga nihče ne vidi, ker ga prekrije sneg. Izmuznila sem se tja, splezala na ploščad in si uredila zasilen dom. V bistvu samo posteljo. In to res zasilno. vzela sem neko staro rjuho (ki je tam odkar je zgrajena ploščad) in nanjo položila nahrbtnik. Prižgala sem svečo in začela razmišljati. Je res prav, da sem pobegnila? Očeta nikoli nisem imela preveč rada. Mamo pa sem. Mogoče pa bo razumela. Saj je imela ona tudi dogovorjeno poroko. Ali pa ne bo. Ne, mislim, da ne bo. Mogoče ji bom morala napisati pismo. Ja, to bom naredila. Napisala sem ji pismo. Zdaj ga je bilo treba le še odnesti v mesto. Odpravila sem se in ga nesla v škatljico zraven oglasne deske. Tam so shranjena vsa pisma. Potem pa sem na tabli videla zelo lepo napisano obvestilo. Obešanje piratov. No super. Tja me je oče skupaj z mamo vedno vlačil. To sem res sovražila. Halo? Otroke peljat na usmrtitev? Eni ljudje so res nori. Poleg tega nisem nikoli vedela, kaj so pirati naredili narobe. Vedno so povedali samo, da so obtoženi piratstva. Začelo se je daniti. Počasi sem se odpravila. Tako ali tako me ne bo nihče prepoznal. Končno sem prispela do "ploščadi". Namestila sem se na odejo in poskusila malo razmišljati. Pa ni šlo. Zaslišala sem korakanje. O, sranje! Mami ve, kje je moj skrivni kotiček. Zgrabila sem nahrbtnik in skočila iz drevesa. Ošinila sem približujoče ljudi. Pa to ni res. Oče me je prišel iskat kar z vojsko. Stekla sem proti mestu. Na trgu se je že zbirala množica, ki je prišla na obešanje. Težko je bilo vijugati mimo ljudi, pa mi je nekako uspelo. Prišla sem v najrevnejši del mesta. S tem pa tudi do piratske krčme. Za njo so ob pristanišču stali zaboji. Brez da bi pomislila sem se skrila v enega od njih. Čeprav sem si po eni strani želela nazaj domov, sem po drugi hotela na morje. Odločila sem se, da se ne bom vrnila domov. Vsaj za zdaj še ne.
_________________________________________________________________________
trikrat lahko ugibate, kaj se bo zgodilo.....
14. februar 2013
u120372
u120372
Next!
15. februar 2013
u116351
u116351
evo, malo krajši next
____________________________________________________________________________
Kmalu sem že tehtala svojo odločitev. Nisem vedela, ali je prav ali ne. Samo sedela sem it tuhtala. Potem pa se je zaboj začel premikati. Nato se je dvignil. Slišala sem dva moška. Sranje. "Kam dam tega" "Na ladjo" Okej. Super. Sedim v zaboju, namenjenim na ladjo, zbežala sem od doma..... Ampak bila je ena vredu stvar glede te ladje. Vedno sem želela na morje. Očitno se bojo sanje le izpolnile. Upam samo, da ne grem na piratsko ladjo. V zaboju je bilo nekaj hrane, tako da stradala ne bom. Če pa je slučajno zmanjka, bom verjetno nekako prišla v skladišče. Odločila sem se, da bom ostala v zaboju. Tega so z mano vred končno odložili na trdna tla. Trdna? Malo so se gugala. Pa saj je vseeno. Važno je, da preživim.
__________________________________________________________________________
sorry za kratek next, šola ubija...... za počitnice so dali nalogo.....
15. februar 2013
u120372
u120372
Next!Zelo dobro zgodbico imaš!<3
15. februar 2013
next
15. februar 2013
u116351
u116351
16. februar 2013
u116351
u116351
še en next
19. februar 2013
u89113
u89113
next
19. februar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg