Forum
Hej pišem novo zgodbo, upam , da vam bo všeč
19. avgust 2015
Stala sem sredi gozda, nisem vedela kje sem. Zadihana od teka sem se sesedla na travo in se spraševala kaj delam tukaj. Kraj mi ni bil znan, gozd je zgledal star in skrivnosten med razmišljanjem sem se vstala in gledala naokoli za izhodom. Zazdelo se mi je da se nekaj v daljavi sveti. Hotela sem iti proti svetlobi, ko se je pred mano postavil volk. Bil je velik, dlako je imel sivo in velike prestrašene oči. Opotekla sem se nazaj in se spotaknila ob korenino ter zgubila tla pod nogami. Volk se mi je prebližal in začel renčati name, videla sem smrtonosne bele čekane, ki so čakali na ugriz. Z roko sem silovito zamahnila proti njem in v tisti tisočinki sekunde me je ugriznil v dlan, zakričala sem in volk je izginil.

Vsa prepotena sem se zbudila, vstala sem se v sedeč položaj in gledala po sobi, dolgo časa sem potrebovala, da sem se spomnila kje sem. Bila sem na počitnicah pri babici.
Oddahnila sem si in se nasmehnila sama sebi in svoji bujni domišljiji. Pogledala sem na uro bila je 6 zjutraj, počasi sem se vstala. hotela sem iti proti vratom a me je ustavil čuden zvok iz kuhinje. Je možno da je babi že vstala? Ja, seveda je. Med preskakovanjem stopnic sem zaklicala: " Dobro jutro babi"! Takrat se je v kuhinji zaslišal čuden ropot. " Babi si to ti? Babi?" Vsa prestrašena sem stekla v kuhinjo- tam ni bilo nikogar.
Šla sem proti oknu, ki je gledalo v gozd zazdelo se mi je kot, da vidim v daljavi črno postavo zmrazilo me je po hrbtu. " Kaj pa ti tako zgodaj?" od straha poskočim za mano stoji babica in me vprašujoče gleda. " Kaj... kaj nisi slišala zvoka iz kuhinje?" začudeno zajeclam. "Nisem Ivana , mogoče si samo sanjala..." "Nisem! Kaj me nisi slišala, da sem te klicala???"
" Ne nisem te" vse bolj se mi je začelo dozdevati, da sem res sanjala...
19. avgust 2015
Ful dobr, bo še nadeljevanje?
19. avgust 2015
Ja bom
19. avgust 2015
cool, komaj čakam nadeljevanje
19. avgust 2015
Bom nadeljevala jutr...
19. avgust 2015
ok
19. avgust 2015
Dobra zgodba
19. avgust 2015
tnx
19. avgust 2015
Ok kr nadeljevala
19. avgust 2015
"Roooooon!!! Kje si ti prokleti cucek!?" Celo uro že hodim in po gozdu iščem babičinega psa. Po zajtrku se ga nameravala sprehodit, ko sem prišla ven je bila veriga pretrgana, psa pa ni bilo.
Stopila sem še globje v gozd. Pogled na stara povešena drevesa je dajal odtis nečesa starodavnega in strašljivega. Med hojo sem izza dreves zaslišala cviljenje, stekla sem proti zvoku.
"Ron?" Preskočim grm, a namesto Rona se je pred mano pojavil volk iz sanj.
Hotela sem zbežati a so mi noge okamenele. Volk me je nekaj časa gledal z prodornimi modrimi očmi in cvilil, potem se je obrnil in stekel stran. Jaz se še kar nisem mogla premakniti in sem gledala za volkom.
"Hej, si se izgubila?" Pred mano je stal fant mojih let in se me previdno ogledoval.
"Em...aaa.ja!" Obraz mi prekrije rdečica.
"Oprosti, če sem te prestrašil ali kaj podobnega." Nasmehne se mi. "Pridi pokazal ti bom pot nazaj..."
"Ne čakaj moj pes! Zgubil se je oziroma pobegnil moram ga najti!" Skoraj histerično kričim in maham z rokamo po zraku kot, da hočem odganjati mušice. Fant me pojemljivo pogleda.
"Nič mu ne bo brez skrbi, bo že sam našel pot nazaj" Zaskrbljeno pogledam po gozdu a vseeno pomirjeno pokimam. Od strani sem si ogledovala fanta bil je visok močan na rokah je imel izklesane mišice in lep izkesan obraz, spet me je oblivala rdečica.
"No, od tukaj se boš znašla, ne?" Njegov glas me je predramil iz razmišljala, stala sva na makedamski cesti le nekaj metrov stran od babičine hiše.
"Ja bom. Hvala, ker si mi pokazal pot in jaz sem Ivana." dvignila sem pogled proti njegovem obrazu zdelo se mi je, da me požira z globokimi modrimi očmi. Kje sem že takšne videla? Ah, saj ni pomembno. Mikalo me je, da bi se sklonila k njemu in ga poljubila.
" Jaz sem Kevin." Počasi sva se z obrazoma približevala, ko je pred naju skočil Ron.Odmaknila sem se od Kevina in olajšano pobožala psa " Kako me je skrbelo zate! Ti potepuh ti!"
Pogledala sem Kevina, ki je nerodno stal pred mano in me gledal. "Hvala še enkrat. Zdaj pa moram iti, se še vidiva kdaj ne?
"Lahko tudi jutri na tem mestu ob treh." Kevin se mi je smehljal. "Je to mogoče povabilo za zmenek?" Igrivo sem ga pogledala pogledam. " Hm... mogoče pa res."
19. avgust 2015
u192373
u192373
Next! Oh, če že imaš rada zgodbe o vampirijih on volkodlakih, bi mogoče pogledala mojo?http://www.igre123.com/forum/tema/when-the-shadows-stare-back/103739/1
Hvala, super pišeš, kar tako naprej ^^
19. avgust 2015
Ok tnx
19. avgust 2015
Next
19. avgust 2015
Se opravičujem za knjižne napake... nextam jutr
19. avgust 2015
"V redu! Samo bodi doma za večerjo! Prav?"
" Prav babi ne skrbi!" Vsa vzhičena sem se pognala po makedamski cestici. Celo jutro sem mislila nanj, na njegove modre oči, ki so bile globoke kot ocean in njegov lep izklesan obraz, tukaj so še njegove ustnice, ki so bile tako blizu mojih...
Upočasnila sem korak, ko sem prišla do roba gozda sem se sesedla na travo in trikrat globoko vdihnila nisem hotela, da me vidi tako zdivjano. Nekaj časa sem gledala v nebo bilo je tako lepo brez oblačka in tako nežno, čudovito. Ko sem bila majhna sem rada opazovala nebo z svojim očetom, a potem, ko je umrl mi ni bilo več do tega, ne vem zakaj mogoče zato ker sem se vsakič spomnila nanj in mi je šlo na jok. Vem, da oče ne bi hotel, da bi bil spomin nanj boleč, ampak imela sem ga tako zelo rada. Mama pa ni kazala takšne otožnosti, kmalu je našla drugega moža.
"Hej, zakaj jočeš?" Nekaj metrov stran od mene je stal Kevin z nahrbtnikom v roki.
Vstala sem se in si obrisala solze. " Ah, spomini na očeta..."
Samo prikimal je in pogledal stran. Za sekundo sem ujela njegov otožen pogled in zazdelo se mi je,da njemu ni nič lažje kot meni.
Nisem vedela kaj naj rečem zato sem bila olajšana, da je on spregovoril.
"Pridi, pokazal ti bom najlepši kraj na svetu."
Nekaj časa sva hodila po pohojeni gozdni potki, ki je vodila ob potoku, tu je gozd izgledal veliko bolj prijetnejši. Z zanimanjem sem opazovala drevesa, vsa so izgledala stara,a močna.Ob nekem drevesu sem zagledala veliko vdolbino v tleh, ki se je raztezala v veliko O.
Z zanimanjem sem pogledala Kevina "Imate tukaj lisice?"
Začudeno me je pogledal. " Ne, zakaj?"
"Ob poti sem videla velik brlog, pa sem menila ,da je od lisic..." Njegov pogled me je prekinil. "Videla si jamo?" Ob njegovem začudenem glasu me je po hrbtu zmrazilo. Previdno sem rekla. "Ja, videla sem, zakaj?" tisti trenutek me je prijel za roko in me potegnil za sabo. " Takoj morava iti k bratu Zarji!"
20. avgust 2015
next
20. avgust 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg