Forum
u52944
u52944
Bilo je lepo, sobotno jutro. Sanja je poslala svojega fanta po kruh, sama pa je začela pospravljati.

Medtem je prišel njen sodelavec in ji dal na mizo neke papirje. “Samo te obrazce izpolni, da dam papirje naprej,” ji je rekel.

Ko sta že skoraj končala, se je Miha (Sanjin fant) vrnil s štruco kruha v naročju. Ko je vstopil, je takoj zagledal “njega” in začel kuhati mulo. Stopil je v kuhinjo in položil kruh na pult. Slekel je bundo, jo odložil na obešalnik in sedel pred TV.

“Kaj tudi tukaj se podpišem?” je Sanja vprašala sodelavca, ta pa je prijel njeno roko, v kateri je držala kemični svinčnik in ji pokazal, kam naj kaj napiše… Ob tem dotiku, je Miha skoraj skočil po konci! Pa se je le uspel zadržati in se raje pretvarjal, da gre na stranišče. Niti na školjko ni sedel! Gledal je skozi ključavnico, kaj počneta “ona dva”. Potegnil je vodo in šel nazaj pred TV. Srce mu je kar pokalo od ljubosumja!

Kmalu je Sanja končala z reševanjem papirjev in sodelavec je odšel. Točno je vedela, kaj se dogaja z Miho. Počasi je začela z nasmeškom stopati proti njemu, on pa je brez besed odvihral v kuhnjo, sedel na pult in v roke vzel časopis. Sanja se je nagajivo nasmehnila njegovemu početju, on pa je še vedno strmel v časopis in se delal, da ga bere, v resnici pa je vsake toliko pogledal proti Sanji, ki mu je začela nagajati.

Šla je mimo njega in vrgla robec po tleh, ter se sklonila, da bi ga pobrala. Miha je pogledal čez rob časopisa in zagledal… Kaj drugega kot ne njeno zadnjico! Skoraj mu je ušel nasmeh, pa ga je le zadržal. Sanja je odvrgla robec in Mihi vzela časopis iz rok. “Danes me niti pozdravil nisi. Je kaj narobe?” ga je nagajivo vprašala in ga objela okrog vratu. Miha je postrani pogledal in rekel: “Ne, ne. Nič ni narobe, nikoli se nisem boljše počutil…” Sanja je še naprej drezala vanj. “Oh, daj, no. Mene ne moreš pretentati. Janez je kriv, kajne? Priznaj,” mu je rekla in se nasmehnila. Miha se je vztrajno branil. “Ne, kje pa… Samo…” je začel, pa ga je Sanja prekinila.

“Samo ljubosumen si, ne?” ga je podražila in prijela njegovo zlato ogrlico, ki mu jo je podarila za rojstni dan. “Ne, nisem, ti pravim…” se ni dal Miha, na koncu pa je Sanja le dosegla svoje. “Pa ja, no! Prav! Priznam! Ljubosumen sem nanj! Še med vikendi je tukaj! Kaj mu ni dovolj, da te gleda v službi? Še med vikendom te bo filal s papirji ali kaj?!! Ne prenesem ga!!! Uš, kako bi ga… premikastil bi ga, da sploh ne bi mogel več v službo! Res! Potem pa te je še prijel za roko in… Uf! Kako ga sovražim, tega pesjana!!!” je živčen govoril in hodil gor pa dol ob pultu.

“Srček, pomiri se…” je začela Sanja, Miha pa… “Kaj?!! Kako naj se pomirim, če pa… Uuuuuf!!!” je kričal in mahal z rokami, dokler ga Sanja ni zopet objela okrog vratu in rekla: “Miki, Janez ima doma ženo, šest otrok, jaz pa tebe! In tako ali tako on ni moj tip človeka…” Zapeljivo ga je pogledala in dodala:

“Daj, nasmehni se, no! Take oči pa res ne smejo biti otožne, še posebej pa ne ljubosumne…” Miha se je tedaj nasmehnil in vprašal: “Aja? Kakšne pa so moje oči? Ha?” Nežno jo je objel okrog pasu in jo privil tesno k sebi. “Tvoje oči so angelske… Ti si cel nebeški… Ta prečudovit obraz, pa je več kot nebeški,” mu je zapeljivo rekla in položila roke na njegove prsi. “Aja? Imaš še kaj za povedati?” je vprašal Miha in jo začel nežno poljubljati po vratu. “Oh, ja, kako sem lahko pozabila na kaj takega..? Če je obraz več kot nebeški, potem so tvoji poljubi… nebeško nebeški!” je rekla, Miha pa ji je namignil, naj pove še kaj, zato je v objemu nadaljevala.

“In, tvoji poljubi so… Ah, kaj naj rečem..? So tako… tako… Nikoli se jih ne morem naveličati!” je nadaljevala in ni vedela kaj naj še reče, zato jo je Miha dopolnil: “No, če je tako, ti jih lahko priskrbim na stotine…” Poljubil jo je tako, kot je znal samo on. Njene roke so se ovile okrog njegovega vratu, njegove pa so zdrsele proti njeni zadnjici in jo čvrsto stisnile. Takrat se je Sanja zasmejala in med poljubom rekla: “Ti baraba moja!”

Tedaj so njene roke zdrsele pod njegovo majico. Sedaj se je on nasmehnil. Kot bi mignil, že majice ni bilo več na njem. Dvignil je deklino in jo odnesel na posteljo. Počasi so po tleh leteli kosi njunih oblačil. Miha je s poljubi počasi drsel od Sanjinih ustnic, po vratu vse do trebuščka, pa nazaj navzgor.

Kmalu je njegova roka zašla pod zadnji kos oblačila na Sanji in otipala napete bradavičke… Počasi je tudi ta kos pristal na tleh in Miha je začel obdelovati Sanjine prsi, kar jo je močno vzburjalo… Počasi je začel prodirati vanjo, da je stokala in sopihala od užitka…

Ko je obema že enkrat prišlo, se je Sanja postavila na kolena in se prijela za rob postelje, Miha pa si jo je vzel še od zadaj… “Uh, ah, h…” sta sopihala… Ko sta bila povsem brez moči, sta obležala eden poleg drugega, vsa zaljubljena… “Drugič ti ni treba biti ljubosumen…” je še dodala Sanja, Miha pa ji je rekel: “Bom, ker si ne morem in niti nočem predstavljati, da bi te imel kdo drug… Ti si samo moja, moja, in boš moja…”
30. junij 2011
u48952
u48952
uuu nikica XD
02. julij 2011
u52944
u52944
hhhhh
02. julij 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg