Forum
u136908
u136908
Zgodba bo govorila o punci, ki se ji življenje zelo zapleta. Vpletena pa je tudi ljubezen...

"...štiri, tri, dva, ena... poletne počitnice!!" je vpil ves razred v en glas. Le jaz sem bila tiho. Zakaj bi se drla, ker je konec šole? Šola je... zabavna. Čeprav me imajo vsi za piflarko. Nisem popularna, nimam fanta... imam pa samo eno prijateljico. No, v bistvu sem jo imela. Začela se je družiti z največjimi važičkami v razredu. Z Kely. Samo ker ima najlepšega fanta misli, da je tudi najboljša. Ona. Ob njej pa sta vedno Lucy in Kimm. Kimm je bila nekoč moja prijateljica. Žalostno sem zavzdihnila, ko sem se spomnila tistega spora. Tako je bilo:
J-jaz K- Kimm
J- hejj!
K- se poznava?
J- Kimm? Tvoja prijateljica sem! Jaz sem Anny!
K- ah, Anny! Ne bodi blizu mene, ker me Kely ne bo marala. Sprijazni se, NISI POPULARNA!
J- Kimm... res ne vem, kaj se ti je zgodilo, ampak naredi mi uslugo.
K- ja?
J- ko... ko boš imela čas, se spomni, kaj sva skupaj doživele. Pomisli na stopinje volkodlaka...
K- zresni se malo! Volkodlaki, vampirji, vile in podobne spake ne obstajajo!
Potem je odšla. Za vedno. Zdaj se Kimm druži z Kely. Jaz, Anny Coppe pa sem sama. Čisto sama...

boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

31. maj 2013
next!

p.s. odlična zgodba!!!
01. junij 2013
u136908
u136908
Tnxx :** bom kmal nextala
01. junij 2013
u126608
u126608
Neexxtt
01. junij 2013
next!!!!superrrca je zgodbica
01. junij 2013
u136908
u136908
Tnx
01. junij 2013
u122918
u122918
neext
01. junij 2013
u136908
u136908
Hwala usem!
Hotela sem že oditi, ko je do mene stopila Kely. "Komu ali čemu se imam zahvaliti za tako čast, ki ste mi jo naklonili s svojim prihodom, gdč. Kely?" sem sarkastično rekla. Kely se je namrščila in zagodrnjala: "Pojdi po hrano in bodi tiho!" Zavila sem z očmi. To se je dogajalo vsak dan. Toda nikoli nisem šla. Zdaj pa sem. Kajti nekaj sem naklepala. Stopila sem do avtomata na hodniku. Tam je bil namesto dopoldanske malice. Iz žepa sem potegnila kovanec za 2 evra. Dovolj za tunin sendvič. Kely je oboževala tuno, ampak nisem hotela, da ga pojé. Ko sem stopila v razred, me je že napadla Lucy. "Kely ne mara tune..." Nisem je poslušala. Šla sem naravnost do Kely in ji sendvič s tuno zabrisala v obraz. Ostala je brez besed, tako besna je bila. Postala je vsa rdeča v obraz. "Kaj si naredila, ničvrednica!! Moja najljubša bluza! Uničena! To boš še plačala ti... ti..." Zlobno sem se zasmejala. Prav ji je! Kely se je začela neustavljivo dreti. Seveda je v razred takoj planila učiteljica. "Kaj se tukaj dogaja?!" je zavpila po razredu. Nastala je tišina. To je bila namreč naša učiteljica zgodovine. Bila je ZELOO stroga. Kely je dvignila tresočo se roko in z narejenim skrušenim glasom povedala prirejeno (seveda v njen prid) zgodbo. Učiteljica me je strupeno pogledala, jaz pa sem pogledala v tla. Kaj naj bi rekla? Ta ženska me je imela rada, toda zdaj me je s pogledom skoraj ubila. Ubila. Ne bi bila rada mrtva. Saj tudi ne bom, če povem pravo zgodbo. Odprla sem usta, a iz sebe nisem spravila niti glasu. Kmalu je v razred prišla tudi...
Next?
01. junij 2013
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
01. junij 2013
u126608
u126608
Hahahahahahaha! Neeeeeeeeeeexxttt
01. junij 2013
u136908
u136908
Dolgčas mi je, pa bm nextala

Kmalu je v razred prišla tudi naša razredničarka. On pa je bila zelo prijazna, mlada in lepa. Čisto nasprotje tiste za zgodovino. Poučevala je matematiko. Pozanimala se je, kaj se je zgodilo. Na srečo pri meni. Povedala sem ji resnično zgodbo in tudi, da se Kely obnaša skrajno neprimerno. Razredničarka je hotela kaznovati Kely, zgodovinarka pa mene. No, nastal je manjši prepir, vendar je nazadnje "borbo" dobila zgodovinarka. In kaznovana sem bila! Morala sem biti dežurna v knjižnici. Se pravi čistiti, iskati knjige za tiste, ki si jih bojo sposodili čez počitnice, zlagati knjige na polici in najhujše: izposojati. Morala sem tudi vpisati vsakega, ki je prestopil prag knjižnice. Sploh ne vem, v čem je bistvo tega. Brez veze. Kar nekaj. Končala sem šele ob 14.3o. Pohitela sem domov, a ni me skrbela mami, saj sem ji že prej poslala SMS, da sem pridržana. Ne, hitela sem zaradi očeta. Ta me bo nadrl, kljub mojemu sporočilu. Ves čas samo tepe mene in mamo. Po licu mi je stekla solza in skoraj bi na cesto stopila med rdečo lučjo. Obrisala sem si solze, ki so zdaj že lile po obrazu in stekla naprej. Pred vrati hiše sem malo počakala, da se ne bi ravno opazilo, da sem jokala. Pogledala sem za vogalom. Yess! To! Očeta ni doma. Mogoče je še vedno v službi. Ko pa sem vstopila, me je čakalo presenečenje. Zagledala sem Kimm. Najprej sem se razveselila, toda potem me je zmrazilo po celem telesu. Grdo je gledala. Verjetno se je prišla maščevati za Kely. Toda Kimm je stopila mimo mene na cesto. Poklicala sem jo: "Kimm! Kiiiiiiiiiiimm!" Toda ni se vrnila. Zaprla sem vrata in stopila v hišo. Sedla sem za računalnik. Bi si naredila facebook? Raje ne. Toda tako me je mikalo... Naredila si ga bom. Vpisala sem željene podatke in za prijatelje prosila vse, ki sem jih opazila. Seveda so me nekateri sprejeli takoj. Kmalu sem ugotovila, da so nekateri iz našega razreda. Kliknila sem Alex. To je bila neka punca, ki je sicer oboževala Kely, ampak ni bila v njeni družbi, zato me tudi ni sovražila.
Next?
01. junij 2013
Next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
ful kul carsko
01. junij 2013
u136908
u136908
Hwala! Veš kok sm happy, da ti je ušeč
01. junij 2013
u126608
u126608
Neeeexxt! Carsko pišš
01. junij 2013
ni zakej...
01. junij 2013
u136908
u136908


Po krajšem pogovoru, sem iz spodnjega nadstropja zaslišala mamin glas: "Anny! Aaaaaanny!!" Vstala sem. "Ja?" sem zavpila nazaj in že hotela odpreti vrata, ko mi je zazvonil telefon. Hitro sem ga pograbila, se oglasila in zdrvela v spodnje nadstropje. Bila je Alex.
J- jaz A- Alex
J- Ja?
A- o, živjo Anny! Motim?
J- nne...
A- super! Veš samo preverjam...
J- okej. Adijo!

Odložila sem in šla k mami. "Mama..." Preden sem lahko dokončala poved, mi je v roko potisnila kuverto. Pokimala je in začela spravljati živila iz trgovine v omaro. Spet sem šla po stopnicah navzgor, a zdaj sem bila zatopljena v kuverto. V njej je pisalo:

"Spoštovana gdč. Anny!
Zaradi Vašega uspeha v osnovni šoli, ki ste jo zaključili, smo se odločili, da Vas sprejmemo na gimnazijo Follow. Upam, da boste tudi na naši šoli tako uspešni! Seveda, če pridete. Če želite prijavo še enkrat potrditi, nam pošljite e-mail na naslov: follow.prijave@gmail.com, ali pa pridite na našo gimnazijo. Lahko nam pišete tudi po navadni pošti.
Veselimo se Vašega prihoda, ali kakršne koli sledi, da ste srečni!
Lp,
Ravnatelj gimnazije Follow, Michael Hundorr"

Potem je pisalo še nekaj, a nisem več brala. Sprejeli so me! Na Follow! NA FOLLOW!!! Očka bo sigurno ponosen. Ne bo več tepel ne mene, ne mame. Bila sem vesela tudi, ker bom šla z doma. Na gimnaziji bom namreč tudi spala. Mogoče spoznam kakšno prijateljico. Ali pa celo kakšnega lepega fanta! Mogoče, mogoče... Ampak pred mano so doooolge počitnice. In sigurno bomo spet šli k tisti nori prateti. Moji prateti je ime Rossalinda. Grozno ime. Prav... odurno. Ja, odurno. Prateta živi na Škotskem podeželju. Iz Amerike pa bo treba iti z letalom. No, moja nova gimnazija ni daleč. Follow je v Londonu. Joj, kako se veselim učenja tam! Komaj čakam, da pride ati domov, sem pomislila.

Tega nexta še ni konc
02. junij 2013
u136908
u136908
Zdele bom sam še slikce pol pa čez ene pol ure spet besedilo
Jaz:




Kely:




Kimm:




Lucy:
[img]https://t2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSsYMK-xfsJHsCOL5PZX1JgbMDgCQvTTvQCvsCUAfUQFkyyRk9Y[/img]

Alex:




Mami:




Ati:




Rossalinda:


02. junij 2013
u136908
u136908
Ko so se vhodna vrata odprla, sem pohitela k njim. Oče je bil nasmejan in dobre volje. "Ahaha!" je rekel in razširil roke. Nadaljeval je: "Ljubica! Kako je bilo v šoli? Ah, ne govori! Atko je dobil službo! Čez počitnice gremo na morje! Kaj ni to lepo?" Skočila sem mu v objem.n bi rada šla k Rossalindi. Toda po stopnicah je jezno prišla mami. "Ben! Kolikokrat ti moram še povedati, da gremo k moji teti!!?" je zavreščala. Ben je bilo ime mojemu očetu. Toda zdaj sta bila starša jezna. Čas, da se umaknem... "Tvoja teta, to... tvoja teta, ono... Naj se otrok malo zabava! Anny, tukaj ostani. VEDNO gremo k Gnilolindi!" je jezno vpil oče. Mama je bila še bolj razjarjena. Ni marala, če je oče Rossalindo klical Gnilolinda. Mama se je poskusila pomiriti s tem, da je sprejela očetov predlog. "Prav, vidva pojdita na morje, jaz pa grem k teti. Stara je in si ne more sama pomagati." Jaz nisem vedela, kaj naj. Zelo rada bi šla na morje, a so me ganile mamine besede. Rossalinda je res že stara... "Ampak, kako si vsak dan pomaga?" sem razmišljala na glas. Starša sta me začudeno pogledala, jaz pa sem se prijela za usta. Am, ups?
Next ?
02. junij 2013
neeeeeeeeeext
02. junij 2013
u126608
u126608
Neext
02. junij 2013
u136908
u136908
Oki eno uprašanje: a hočte, da so upleteni volkodlaki? Ja al pa ne odgovorte, plis
02. junij 2013
u126608
u126608
Jaaa
02. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
. nee.. .-.-'
02. junij 2013
neeeeeeeeeeeeext
02. junij 2013
u136908
u136908

Stekla sem v svojo sobo. Tokrat me Ben ni zaustavil. Spet sem sedla za računalnik in se zopet prijavila na facebook. Gor so bile: Kimm, Alex, Kely in Lucy. Hitro sem se odjavila, da me ne bi opazila Kely. Poklicala sem Alex. Takoj se mi je oglasila. Že sem hotela pozdraviti, ko sem zaslišala njen malce jezen glas: "Hej, Anny. Slišala sem zgodbo s sendvičem. Mama mi je prepovedala, da se družim s tabo, ker si čudna. Adijo!" Zastrmela sem se v telefon. Kaj? Mama ji je... Ah, kaj bi se zdaj s tem obremenjevala. Po stopnicah sem slišala lomastenje očeta. Odprl je vrata moje sobe in rekel: "Mama je zmagala. Začni se pakirati. Za Škotsko." Potem je šel. Bila sem žalostna. Videla bom tisto tečno teto, namesto ljudi v kopalkah, lepe peščene plaže... Rossalinda je bila... Ni bila tečna ampak... posebna. Ja, posebna. Zelo posebna. Včasih se je vedla kot kak podivjan pes. Kot volk. Ampak res nisem vedela zakaj. Mogoče... ne vem.
Next?
02. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
02. junij 2013
u126608
u126608
Neeeeeeeeeeeexxxtttttt
02. junij 2013
u136908
u136908

Odprla sem omaro in v kovček zmetala nekaj hlač, majic in oblek. Potem se spakirala tudi spodnje hlače in nogavice. V nahrbtnik pa sem natlačila nekaj knjig, puščico, zvezke in še nekaj stvari. Potemsem vse odvlekla dol. Za mizo je sedel ati. "Ti ne greš?" sem osuplo vprašala. Oče je odsotno odkimal. Odšla sem v spalnico. Tam je na postelji sedela mama s telefonom v roki. Jokala je. Kasneje sem izvedela, da mi je umrl prastric. Šokirana sem se oblekla v pižamo in hitro zaspala. Zjutraj me je mami zbudila s tresenjem moje rame. Planila sem pokonci. Mama pa se je prestrašeno umaknila. "O-o-oprosti, mami... nočne more," sem rekla in požrla slino, da bi zmočila suho grlo. Že prej smo kupili karte in z mamo sva se odpravili na letalo. Kmalu je to vzletelo. Gledala sem skozi okno, vendar, ko smo se dvignili sem prenehala. Pogladila sem se po roki-in jo hitro umaknila. Začutila sem namreč dlake. Ogledala sem si roko od blizu. Kot da bi rastle ščetine... Toda kmalu me je premamil računalnik, ki je bil ugrajen v sedež tistega, ki je sedel pred tabo. Gledala sem filme, poslušala glasbo, igrala igrice... in let je minil, kot da bi trenil z očmi. Toda bila sem nadvse vesela, ko smo prispeli. Pretegnila sem noge in prižgala telefon. Imela sem 2 sporočili. Obe od Alex. Prebrala sem prvo:
Hej, Anny! Sej ne zamerš, k mi tastara ne dovol, da te kličm? Upm da ne... kr si ful u redu člouk... ajde!
Zasmejala sem se. Zaradi besede "tastara" namreč. Brala sem še drugi SMS:
Tastara mi je dovolla da se družm s tabo! Jej! Ampk zkj ne odguvarjaš na klice? Why? Me ne maraš plis odguvor! ):
Pogledala sem, kdaj je bilo sporočilo prejeto. Pred dvema minutoma. Odgovorila sem:
Neee, ne zamerm ti! Mam usaj 1 frendico! (: joj kok te mam rada! Mwaaa!
Pospravila sem telefon in odhitela po kovčke.
Next?
02. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
02. junij 2013
u126608
u126608
Neeeeeeeeexxt
02. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg