Forum
Takole, moja zgodba
Upam da se bo kdo prebil skozi a ne


»Oprosti«, reče ženska nad njim, a ga še naprej trdno odločena gleda v oči. Tisti hip, ko v njenih rokah zagleda nož se poskuša znebiti teže njenega telesa, ki ga pritiska k tlom. »Prepozno« mu tiho šepne v uho in s hitrim sunkom nož zapiči v njegova rebra.
Ko ji je uspelo zadati prvi udarec, ni več težko in z lahkoto znova in znova suva v telo pod sabo, dokler se ta ne neha opirati. Počasi vstane z njega, sedaj ne more več pobegniti. Tiho gleda vanj s svojimi temno čokoladnimi očmi, dokler njegove modre ne postanejo motne. Popolnoma zbrana preveri za njegovim srčnim utripom, ki ga ni. Ubila ga je, kot mnoge pred njim.
Tiho dvigne svoj telefon, odtipka številko in dvigne telefon k ušesu. »Končala?« se naenkrat zasliši globok moški glas iz telefona. »Opravljeno je. Le še trupla se znebim« hladno odgovori dekle in krčevito stiska telefon. Za nekaj trenutkov sledi zamolkla tišina, nato pa zasliši preproste besede: «Denar je nakazan« in naslednji hip moški prekine klic.
Globoko izdihne in zdi se ji, da se ji je kamen odvalil od srca. Ta denar bo zadostoval za nekaj časa, nato pa… Strese z glavo, da odmisli te misli in hitro znova ošine truplo. Ko bo nekaj časa v vodi se ga ne bo dalo več prepoznati…
Tiho preučuje vsako njegovo potezo na obrazu, dokler nazadnje počasi ne naredi koraka proti njemu in prime njegove noge in ga začne vleči proti reki, katere bučanje se sliši še do sem.
Čez nekaj minut je delo dejansko opravljeno do konca. Nekaj minut še tiho zre v reko pod sabo, dokler se ne obrne na petah in odide.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vhodna vrata se škripaje odprejo, naslednji hip pa njen korak že odide proti kopalnici. Tiho odide do umivalnika in si umije njegovo kri s svojih rok.
»Kaj delaš mami?« reče nežni otroški glasek, ki prihaja izza njenega hrbta. Nagonsko se hitro obrne, naslednji hip pa se že poskuša nasmehniti. »Kar pojdi spat, takoj bom nazaj« mu tiho reče in končno ji uspe na obraz privleči neko podobo nasmeha.
»Kaj je to?« naenkrat sunkovito vpraša deček in trepetaje pokaže na rdeče madeže prek njenih oblačil. »Oh, mislim da kečap od večerje. Le kaj bi bilo drugega?« hitro odgovori in še bolj razpotegne nasmeh. »Kar pojdi spat, mami takoj pride« mu še reče, preden bi znova postavljal vprašanja in mu pomežikne. Otroška postavica brez vprašanj uboga in zdrsne nazaj med tople odeje. Še zadnjič nežno pogleda svojega otroka, nato pa se hitro obrne in odločno odide izpred otroških vrat.
Na koncu hodnika za hip postoji in se zazre skozi okno v temno nebo. Spomnila se je tistega dekleta, ki se je smejalo po mili volji in brezskrbno uživala življenje. »Le kdaj je ta oseba izginila?« tiho zamrmra sama sebi.
Ali je bilo to, ko je privolila v to 'službo', ali ko jo je dejansko prvič opravila? Morda takrat ko je prvič videla, kako oseba hlasta za zrakom in poskuša ubežati smrti? Smrti, ki mu jo je zadala ona sama?
Tiste Amy ne bo več nazaj, nazadnje pomisli in hitro odkoraka, preden bi se znova zatopila v te misli.

Zaželjena so mnenja/komentarji
29. julij 2017
zanimivo
neeeeeeext
29. julij 2017
res je zanimivo
neext
29. julij 2017
Začetek ni slab, všeč mi je kako opisuješ stvari
Next
09. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg