Forum
Ko na forumu klineš na besedo 'zgodbice' se ti pokaže cela vrsta najrazličnejših. Ali pa tudi ne. Vsekakor je res to, d akakorkoli zavrtiš kolešček na miški-->vsaka tretja zgodbica o 1D. No jaz mislim, da so lahko veseli, da imajo toliko fanov in zgodbice so brez dvoma dobre, čeprav ne berem vseh. In da ne boš zdaj, ko si prišel na zgodbico dobil vtisa, da ne maram 1D, da sovražim vse kar je povezano z njimi in se pritožujem nad zgodbicami! To sploh ni res! Kot sem že rekla so vse zgodbice o njih čudovit ein re sni nič narobe z njimi.
Zmoti me le ena stvar: ostalih zgodbic skoraj ni in skoraj vsi pišejo o 1D. IN ker je tako veliko njihovih fanficov, sem prišla na idejo za en novi fanfic, ki ga lahko opazite že v naslovu. Ja sem velika oboževlka serije Vampirski dnevniki in sem se zato odločila da napišem eno zgodbo o njih. No osredotočila se bom bolj na originalne vampirje. Tisti, ki ste že gledali serijo boste verjetno bolj razumeli dogajanje ostali pa...uživajte v branju. Osebe bodo iste in njihove moči tudi, samo mogoče pa jih bom kdaj malc epriredila ampak seveda ne preve, ker drugače zgodba izgubi pomen. No pa dovolj tega nakladanja. Let's get the party started!
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
~1899~

"Dajmo ljubica, samo še malo."
Je slok, postaven mladenič nežno a vseeno vznemirjeno prigovarjal sopihajoči se ženski pred ali bolje rečeno pod njim, ležeč na postelji v sami spalni srajci.
"Niklaus..ne vem..če bom zmogla.."
Je trpko izdavila medtem, ko je s pomočjo zdravnika, trudila spraviti otroka na svet. Njunega prvega otroka. A ta ni hotel priti. In Tatio je bolelo. Bolelo, da bi se, če se ni bi zavedala, da lahko s tem še bolj spravi svojega otroka v nevarnost, začela premetavati in zvijati. Bilo je težje kot si je kdajkoli predstavljala. Moški po imenu Niklaus ji je nežno pritisnil poljub na njene temne lase, ki so bili izjemno razmrešni in stisnil njeno roko, ki jo je ovila okoli njegove.
"Skupaj nama bo uspelo."
Ji je prepričljivo zatrdil. Verjel je vanjo. Verjel v ljubezen svojega življenja. Temnolaso in postavno lepotico Tatio Petrova. In njej je njegovo prigovarjanje pomagalo bolj kot karkoli. Še močneje je začela potiskati, čeprav ji je to prinašalo dodatno sopihanje. Pa naj bi bilo za vampirja rojevanje lahko, ja. Toda morala ga je spraviti na svet. Sad njune ljubezni. Njune brezmejne ljubezni, ki je obstajala že več kot tisočletje. Vse odkar sta s espoznala in je bila ona navaden človek. Navadna deklica, ki se je zatrapala v čednega mladeniča z vasi. In zatrapanost je prerasla v strast, strast v ljubezen. In končno jima je uspelo. Ta otrok bo zanjo najpomembnejši na svetu. Ampak če se rodi kot človek, bo človek ostal. To si je obljubila v trenutku, ko je sobo napolnil jok in se je sopihanje počasi poleglo, bolečina popustila. Kar videla je lahko Niklausov srečni obraz, ko se je majhen otročiček znašel v njegovih rokah. In res je bil. V očeh so se mu nabrale solze, čeprav Niklaus Mikaelson ni bil znan po jokanju. Ampak to je bil zanj nalepši trneutek njegovega življenja, ki je bilo pravzaprav polno tprljenja. Bedno prekletstvo, ki ga je nanj in še na njegove brate in sestre zgrnila mama. Njega pe še posebno kaznovala s posebnim. In zato, je zdaj lahko jokal, ker se tolikokrat poprej ni smel zlomiti. V njej je videl njiju. Tatio in Niklausa. Majhna deklica. Skoraj nerad jo je nežno položil v naročje Tatii in se ni zmenil sza zdravnika, ki je malce hrupno pospravljal inštrumente, temveč je raje objel svojo ljubezen okoli ramen in se nasmehnil mali hčerkici. Bili sta njegov zaklad in ščitil ju bo z življenjem. Motilo ga je samo nekaj. Mala je bila človek. Vedela sta da obstajajo različne možnosti njene rase ampak na tak razplet je najmanj upal. Toda saj ne bo dolgo, ko jo bo lahko spremenil v svojo princeso...
____________________________________________________________________________________

Next?
vm je ušeeč?
06. november 2012
u109822
u109822
Aaaaaaaaaa.!< 333
Končn da en nrdi tako temo.!;**
NEEXT.!^^
06. november 2012
u112037
u112037
I can't even, goosh*__*
Neext:$
06. november 2012
u109814
u109814
Neekšt.! :3
06. november 2012
Ohh ualla za tko hitre nextee! Use ostale pa lepo prosim: vidim koliko ogledov je bilo in to res cenim. Ampak ali lahko pustite next, če že berete? Da tako zagotovo vem, da berete pa hvala No zdeii pa next za moje prve bralke:
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
~1899~

Lepo je bilo gledati majhno družinico, ki se je srčeno stiskala na razkošni postelji Tatiine in Niklausove spalnice. Niklaus je srečno opazoval svoji cvetlici, ki sta mu dajali voljo do bednega življenja, Tatii pa so v oči stopile solze.
"Nik.."
Je zašepetala in ga srečno pogledala. Pomirjujoče se ji je nasmehnil, kot je znal le on.
"Najina punčka. Samo najina."
Je šepetaje nadlajevala temnolaska, da ne bi zbudila deklice, ki je ranvokar zaprla oči in zadremala. Na njenih majhnih ustecih je počival srečen smehljaj, ki ga je bilo zaslediti tudi na obrazih njenih staršev. Mama bi jo najraje tesno privila k sebi in je nikoli izpustila ampak se je bala da jo bo poškodovala. V rokah jo je držala kot krhek kos porcelana, ki ga lahko zdrobiš že z najlahnejšim prijemom. In nekako je bilo to res. Bila je človek. V rokah vampirske mame in hibridskega očeta. Ampak kaj, če jo poškodujeta? Če ne bosta mogla brzdati svojih nagonov? Mogoče bi bilo vseeno bolje, da jo spremenita. V bitje teme, tako kot sta bila onadva.
Tatia je ob tej misli vzdrhtela in Niklaus se je nekam zaskrbljeno ozrl vanjo, ko je zamišljeno strmela skozi okno in nežno pestovala hčerkico, ki je pred komaj nekaj minutami privekala na svet.
Ne! Obljubila si je, da bo ostala to kar je! Ne sme trpeti. Ne njena majhna punčka. Njen ponos, njeno veselje. Previdno in počasi se je zasukala k Niklausu, ki je ljubeče opazoval njo in deklico, ki je nekaj nerazločnega zamrmrala v spanju.
"Nik."
Je dejala kar se da odločno, čeprav se je njen glas tresel. Vedela je, da mu ne bo všeč. Ampak ni mogla dopustiti, da bo trpela kot ona. Najprej bolečino preobrazbe in nato še večno skrivanje v temi. In zato je morala prepričati njenega očeta, naj jo pusti. Pusti takšno kot je.
"Povej ljubezen moja."
Ji je ljubeče dejal Niklaus in ji ukradel hiter poljub. Poljub je bil magičen kot vsak ,ki jih je tako zelo oboževala. Ki so vsakič povzročili ,da se je kar topila. Ampak zdaj ni bil čas za to. Zdaj je morala napraviti velik korak. Najprej je glasno vdhnila in za trenutek zaprla oči, da bi se zbrala. Nato jih je spet odprla in se zazrla v njegove. V Nikove kot noč črne oči.
"Hočem, da ostane človek."
Mu je sporočila svojo zahtevo. Niklausov nasmeh je zbledel. Ne! Ne more zahtevati tega! Njuna hči MORA postati ena od njih, ena od nesmrtnih.
"Tatia, midva bova večno mlada. Pa ona? Jo boš pripravljena izgubiti?"
Je dejal nekam hladno in se ostro zazrl vanjo. Njen pogled je zastal nekje na njegovem vratu, ko je globoko požrla slino. Je bila res pripravljena? Preživeti svojo hčerko?
"Ne bo trpela."
Ga je odločno zavrnila. Niklaus ji je še naprej vračal pogled.
"Ne bo dolgo. Potem mi boš hvaležna."
Ji je še bolj hladno sporočil, da jo je klju vmapirskemu poamnjkanju toplote zmrazilo. Ampak vseeno je odkimala. Ni se ga bala kot večina drugih, k iso se že soočili z njim v njegovi nadndaravni obliki.
"Ne. Ne bo trpela!"
Je ponovila in se ostro zazrla vanj. Globoko je zajel zrak in začel ugovarjati.
"Ampak Tatia! Izgubila jo boš! Izgubila jo bova!"
"Ne bo trpela!!"
"Amp..."
"Niklaus Mikaelson obljubi mi da bo najina hči ostala človek!"
Je povzdignila glas. V njenih črnih očeh je plal ogenj in v nagli jezi se je nagnila bliže k njemu. Utihnil je. Ni jo mogel oporekati. Ni bilo v skladu z njim. Preveč jo je ljubil da bi se prepiral z njo, zato je kmalu umaknil pogled od njenega bloščečega, ko je strmela vanj.
"Prav."
Je tiho in poraženo dejal in začel mencati prste. Tatiin obraz je okrasil velik olajšan nasmeh.
"Hvala."
Je zašepetala in dojenčico položila na drugo stran postelje. Nato se je sklonila k njemu in z ustnicami poiskala njegove, ter mu naklonila strasten poljub. Ni se branil...
_______________________________________________________________________

Next?
06. november 2012
u112037
u112037
Neext.! :$
06. november 2012
ej sam povem petrov je bila ena mtka enga kemika (študiral kemijo)... k majo rusi uno drugo ime in vse sam povem NEXT.!
06. november 2012
u112037
u112037
Kaj.?
06. november 2012
eh neki smo se učil pr poskusih v kemiji. Petrov je bil priimek njegove mame...
06. november 2012
Lara moja hualla tii hvala tudi tebi вøø вeαя.

hahah Lara Petrova je Bolgarski priimk pač tu tej seriji
06. november 2012
aja ne gledam veš
06. november 2012
u112037
u112037
Aaa štekam haha x'D jst sm bl neumne sorte tko da...Ni problema.
06. november 2012
eh ni problemčka
06. november 2012
u112037
u112037
A booš dons še nextala.?< 3
06. november 2012
u89963
u89963
Wow. Sam to loh rečem. Ena najboljših zgodbic kar jih zdej berem!
Next!
06. november 2012
Lara: moršš gledaat :* hahah sori obsednc sm..hualla ti kr bereš :**

вøø вeαя.: nwm bo mvidla če bo čs ustou
06. november 2012
Staying.Alive.: huallaa :*
06. november 2012
Okeii. another next :*
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
~1904~

"Očka, očka!"
Temnolaso dekletce se je pognalo proti moškemu v hlačah z naramnicami in široko srajco, ki mu je mehedravo visela na rokah. Oblečena je bila v široko belo oblekico, ki je kot veter ob nevihti plapolala okoli nje, ko je tekla. Njeni temni lasje so bili speti v kito, iz katere je nekaj pramenov celo že ušlo in ji jih je moral oče popraviti za uho, da bi lahko videl njen ljubki obrazek, medtem ko jo je dvignil v naročje.
"Carolyn. Videti si izjemno ljubko."
Jo je pohvalil in svoj hladni prst lahno pritisnil na njen majhni nosek, da je iz nje izvabil smeh. Svoje majhne ročice je oklenila okoli njegovega vratu in se mu pritisnila ob prsi, ter prisluhnila bitju. Ni ga slišala. Ko je to naredila njena varuška je vedno slišala njeno razbijajoče se srce, kar se ji je zdelo izjemno zanimivo. Pri očetu pa ni iblo ničesar, ne glede na to kako je premikala glavo. Začudeno se je namrščila.
"Očka! Ne slišim srčka!"
Se je glasno pritožila in s tem nasmejala očeta. Toda njegov smeh je bil pretvarjan in v glavi je mrzlično našteval ideje, ki bi jih lahko izrekel. Pet let nazaj, je v njuni spalnici, na njuni postelji, ko je bila deklica v njegovem naročju komaj rojena, dal trapasto obljubo svoji ženi. Najbolj trapasto obljubo svojega življenja. Da njuna hči ostane človek in zdraven še to, da ne bo nikoli, nikoli izvedela za nadnaravni svet. Tatia ni hotela, da bi Carolyn trpela. Saj ji glede tega ni hotel oporekati ampak kako naj bi to delovalo smiselno, če pa je obkrožena z njim?
"Včasih srca ne moremo slišati ljubica."
Ga je iz misli iztrgal sladek, privlačen glas. Z deklico v naročju se je zasukal nazaj in se zazrl v mladenko. Kot vsakič, ko jo je videl jo je premeril od glave do pet, pa čepra vjo je vsak dan videval že več kot tisočletje. Njeni temni lasje, čisto enaki hčerkinim so ji spuščeno v valovitih kodrih padlai nazaj po hrbtu. Nosila je dokaj preprosto modro obleko in Niklaus jo je stisnil v objem.
"In prišlo je moje drugo sonce."
Ji je zašepetal in ji naklonil strasten poljub. Poln ljubezni. Tatia mu je namnila enega tistih svojih sanjskih nasmehov ob katerem se je še on začel topiti. Bila je ljubezen njegovega življenja in za nič na svetu je ne bi hotel izgubiti. Deklica ju je radovedno opazovala in čez nekaj časa kot da bi prej premišljevala izjavila:
"Aha."
To je iz staršev izvabilo prisrčen smeh, ki sta se ujemala kot dva koščka sestavljanke. Polž in njegova hišica. Bila sta poosebljenje čiste strasti in ljubezni. Nato so se vsi skupaj sprehodili. Niklaus z deklico v naročju in Tatiino roko, ki je nežno ležala v njegovi...
____________________________________________________________________

Next?

Šee slike:

Carolyn:
[img]http://www.polyvore.com/cgi/img-thing?.out=jpg&size=l&tid=59252411[/img]

Niklaus:




Tatia:


07. november 2012
u89963
u89963
Neeext!
08. november 2012
JST SM FAQING NEXT POZABLA NAPIAT UČERI.! NEXT.!
08. november 2012
u112037
u112037
Neext.!< 333
09. november 2012
no ewo next po mal daljšem premoru:
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
~1904~

Tako zaverovani so bili v družinsko ljubezen, da ni nihče od njih opazil rjavolasca, ki je brezbrižno sedel na drevesu in jih brezizrazno opazoval. Njegovi lasje so bili za kanček daljši in temnejši kot Niklausovi, toda na obrazu je bilo zaznati enake poteze. Enak pogled. Enak nasmeh. Toda Niklaus, ga ni zaznal, tudi njegove žena ne. Njune čut eje zatajila sreča, ki st ajo doživljala ob ljubki deklici, ki se je mehko zibala v očetovem naročju.
Dolgolasec se je lahkotno pognal z veje, ne da bi pri tem povzročil en sam šum in se počasi sprehodil med velikimi starimi drevesi, ki so sestavljala gozd te posesti. Razgledoval se je po vejah, kot da mu ni mar mar za nič. In v takem počasnem tempu je nadaljeval pot do središča gozda, ko se je pred njim nenadoma pojavila ženska, oblečena v modro žametno obleko. Njeni svetlo rjavi lasje so padali navzdol po hrbtu in z zanimanjem je strmela v mladeniča pred sabo. Ta se je počasi ustavil. Nenaden prihod ženske ga ni presenetil.
"Prav si imela, tukaj so."
Ji je brezbrižno sporočil in hitro umaknil pogled. Ženska je bila videti zadovoljna.
"Dobro opravljeno. Hvala sin."
Se je zahvalila in kratko pokimala. Mladenič je dvignil glavo.
"Zakaj to počneš mama?"
Je želel vedeti in roke prekrižal na prsih. Z ostrim pogledom je strmel v mamo. Ta je vzdihnila.
"Rešiti moram našo družino Elijah."
Je pojasnila in Elijah je napel mišice na rokah.
"Ne morše storiti tega! Ne moreš je ubiti! Ljubi jo! In jaz.."
Hitro se je ugriznil v jezik, preden bi uspel nadlajevati. Pogled njegove mame se je priostril kot razilo noža in tudi zvenel je tako.
"Ja vem. Vem da jo ljubiš tudi ti, saj sta jo oba ljubila od trenutka, ko je stopila v našo vas! Tista prekleta..."
Ob sinovem obtužujočem pogledu je utihnila in stisnila ustnice. Po kratkem premoru je nadaljevala:
"Ampak saj ne bom ubila nje. Vzela jima bom kar jima je najbolj drago. Prekrižala sta mi načrte."
Elijahov obraz se je spremenil v bledico.
"Ne moreš! Ne moreš poškodavati Carolyn!"
Je zavpil, toda mama mu je vrnila.
"On je kriv! Uničil je našo družino! Zaradi njega smo razpadli. In poleg tega sem bila zaradi njega več kot 200 let pokopana pod zemljo z bodalom v srcu!"
"Ni res! Vidva sta jo! Ti in oče! Nikdar ni bil nihče rojen za ubijanje! To sta naredila vidva. Takrat ko sta nasm spremenila. Spremenila v to kar smo!"
Je zarjovel Elijah. Kljub temu, da je prej videl ljubezen svojega življenja kako s epoljublja z njegovim bratom in se smehlja NJUNEMU otroku, si ni mogel zamisliti življenja brez svojega najljubšega brata, pa četudi je ubil svojo mater. Ni bilo v skladu z njim. Z zadnjimi besedmai je mamo utišal. Ko sta bila tako nekaj minut v tišini, stoječ drug proti drugemu je Esther končno spregovorila.
"Ne glede na to kaj misliš je res. Uničil je našo družino. Nocoj bom izpeljala načrt in glej, da se ga boš držal."
Je hladno zasikala in že je ni bilo več. Po grmičevju s eje razlegla kletvica in jasa je ostala prazna...

_____________________________________________________________________

next? sliikceee:

Elijah:




Esther:


22. november 2012
u109822
u109822
Next.!
23. november 2012
u109814
u109814
Next.!< 33
23. november 2012
нεεı.**
*ѕє нσčєš ρяєιzкυѕιтι кαкσ ∂σвяα ѕι ν тσρ мσ∂єℓι.؟!
*ρσтєм ѕє ρяιנανι ηα●●:ραяιѕ тσρ мσ∂єℓ:●●
*ℓιηк:
http://www.igre123.com/forum/tema/..: paris-top-model ./45715/1
23. november 2012
u89963
u89963
Next!
23. november 2012
hualla usm za nextee :* мrš.ѕвoɴɢeвoв je res potrebno uničevati mojo zgodbico z nepotrebnimi oglasi? prosim ,to m igre reds na žiuce! mogoče kakšne zgodbice še zdržim z usm drugim pa bežite! ei ljudje renso,m jst bom začela blokirat kr mi gre preprosto prevče na žiuce use tole!
23. november 2012
next.!
23. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg